Kot pravijo prostovoljni okoljski aktivisti, bi lahko žepni gozdički igrali ključno vlogo pri zaščiti mest pred škodljivimi učinki podnebnih sprememb, na prvem mestu pred vročinskimi valovi.
Organizacija Boomforest je to idejo predstavila v Parizu – zasajajo male, strateške točke v mestu, ki naj bi postale mali gozdički.
Koncept takih žepnih gozdičkov pa pravzaprav izvira iz Japonske, ko je lokalni botanik ugotovil, da so stari gozdovi, ki rastejo okoli templjev, precej bolj odporni kot nedavno zasajeno drevje. Akira Miyawaki je trdil, da je ključ v izbiri vrst dreves, kakovostni prsti in zastirki. Ter da lahko tudi gozd na 100 kvadratnih metrih močno pripomore k biodiverziteti.
Drevesa v skupini uspevajo bolje
Pariz že dolgo pesti pomanjkanje zelenih površin, na čemer zadnja leta aktivno delajo, saj so se začeli zavedati, da so vročinski valovi v zadnjih letih močno okrepljeni tudi zaradi goste poselitve in ogromne površine asfalta. Po nekaterih podatkih iz leta 2016 naj bi imela francoska prestolnica le 10 % pokritost z drevjem.
Metoda z Japonske se zdi v gosto naseljenih mestih smiselna, saj je lahko precej hitrejša, ob tem pa spodbuja k sajenju dreves tudi prebivalce. Že eno drevo lahko pomeni veliko, bo pa bolj uspevalo, če bo zasajeno skupaj z več drevesi.