Vsi poznamo bobra, največjega evropskega glodavca, ki slovi po gradnji jezov. Nekoč je bil razširjen po vsej Evraziji, a je bil zaradi intenzivnega lova skorajda iztrebljen. Danes se populacija ponovno krepi, srečamo ga lahko tudi ob slovenskih rekah, predvsem v vzhodnem delu države.
Bobri s svojimi jezovi občutno vplivajo na okoliško pokrajino. Zajezeni vodotoki ustvarjajo širša vodnata območja in mokrišča, ta pa privabijo živalske vrste, ki so odvisne od teh pogojev – kot so na primer dvoživke in nekatere vrste ptic.
Dokazano zmanjšujejo temperaturo vode
Poleg širjenja vode bobri pripomorejo tudi k njeni temperaturi. Voda ob udarjanju v jez poglablja del struge, ki se nahaja pred njim, zaradi večje globine pa ostaja hladnejša. V nedavni študiji so ob izpustitvi 69 bobrov v ameriški zvezni državi Washington ugotovili, da se je temperatura tamkajšnjih voda v povprečju spustila za dobri dve stopinji Celzija. Posledično se hladi tudi zrak v bližini bobrovskih kolonij.
Blažijo posledice naravnih nesreč
S spreminjanjem pokrajine pa bobri pripomorejo tudi k zmanjševanju posledic ekstremnih pojavov in naravnih katastrof. Nastala mokrišča zaradi visoke vsebnosti naravno preprečujejo širjenje požarov oziroma jih veliko lažje prevedrijo, hkrati pa delujejo tudi kot zatočišče za živali, ki bežijo od okoliških gozdnih požarov.
Z upočasnitvijo vodnega toka bobrovi jezovi pomagajo tudi pri blaženju učinka poplav.
Mnogi strokovnjaki zato zagovarjajo ponovno naselitev te živali, ki je namesto škodljivec lahko naš partner pri spopadanju s podnebnimi spremembami.
