Prejšnji teden so strokovni posvet o vlogi gozdnih ekosistemov organizirali okoljska organizacija Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp.
Strokovnjaki so soglasni, da v Sloveniji potrebujemo več območij, kjer z gozdom ne gospodarimo in so prepuščeni naravi, saj so izjemnega pomena za podnebje in biotsko raznovrstnost.
Pomembna vloga gozdov
Dr. Matej Ogrin iz CIPRE Slovenija je izpostavil pomembnost vloge gozda in hkrati njegovo ogroženost zaradi posledic podnebnih sprememb. Koristi gozdov so večplastne: omogočajo filtracijo vode in zraka, skladiščijo ogljik, zadržujejo zemljine, so vir hrane, zdravil in surovin. Večplastne in pogosto nepredvidljive pa so tudi posledice podnebnih sprememb na gozd: od ekstremnih vremenskih pojavov, kot so vetrolomom, žledolom in požaru na Krasu, do porasta škodljivcev, hiranja bukve in spremembe habitatov. S tem je ogrožena biotska raznovrstnost, nižajo se zaloge ogljika, ki jih nase veže gozd, niža pa se tudi njegova varovalna funkcija.
V Evropi je izginilo 97 % starih gozdov
»Evropa je celina degradiranih gozdov, 97 % starih gozdov smo izgubili. Več kot 70 % gozdov je istodobnih. Zadnje čase slišimo, da je v Evropi več gozdov. To je res, a so vedno mlajši. Nedavna študija je pokazala, da smo izgubili v zadnjih 20 letih veliko visokih gozdov (tj. nad 15 metrov višine), v velikosti Slovenije. Večino smo izgubili na račun sečnje,« je opozoril Siim Kureso iz nevladne organizacije Fern.
Zato je nujna in dobrodošla zakonodaja, ki na ravni Evropske unije ureja ravnanje z gozdom, izkušnje pa so pokazale, da mora biti zavezujoča, saj se sicer ne izvaja v zadostni meri, da bi zaščitila evropski gozd ali omejila njegovo degradacijo.
Le z 0,8 % slovenskih gozdov ‘gospodari’ narava
»Površina gozdov v Sloveniji se je v zadnjem desetletju povečala in trenutno prekriva 58 % ozemlja Slovenije. Poleg površine pa sta pomembni tudi raznovrstnost rastišč in zgradba gozdov,« je poudaril dr. Aleš Poljanec iz Zavoda za gozdove, ki je orisal stanje gozdov v Sloveniji. Slovenski gozd ima visoko stopnjo ohranjenosti drevesne sestave, k čemur pripomore tudi visoka stopnja vključenosti v varstvene režime.
V Sloveniji je približno 170 gozdnih rezervatov, v katerih gospodari le narava, vendar predstavljajo zgolj 0,8 % vseh gozdnih površin. Ti rezervati so izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, pomembno vlogo igrajo tudi pri blaženju podnebnih sprememb. Podatki namreč kažejo, da je 5 % nadzemne biomase ogljika v Evropi shranjenega v drevesih s premerom več kot 50 cm, ki večinoma uspevajo le v starih, nedotaknjenih oziroma negospodarjenih gozdovih. Vendar pa bodo svojo funkcijo zmožni opravljati le, če bodo dovolj obsežni, je pojasnil dr. Thomas Nagel iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Pomembno je hitro odzivanje gozdarske stroke na podnebne izzive
Zaradi podnebnih sprememb lahko tudi v Sloveniji do konca stoletja pričakujemo znatne spremembe v rastiščih. Podnebne spremembe se dogajajo hitro, gozdovi pa se zaradi svoje dinamike niso zmožni tako hitro prilagajati. Zato je izjemnega pomena, da se gozdarska stroka na podnebne izzive začne odzivati hitro in na način, da bodo tveganja za vpliv podnebnih sprememb na stanje gozdov čim manjša. Na nekaterih področjih te znanosti še vedno primanjkuje relevantnih informacij in zadostnega znanja za naslavljanje problematike, na kar sta opozorila tako dr. Primož Simončič kot dr. Gal Fidej.
Podnebne spremembe najbolj vplivajo na smreko in bor
Dr. Primož Simončič iz Gozdarskega inštituta Slovenije je na podlagi anketiranja gozdarskih strokovnjakov in obstoječih raziskav podal oceno ranljivosti slovenskih gozdov. Od vseh drevesnih vrst sta vplivom podnebnih sprememb v slovenskih gozdovih najbolj izpostavljena bor in smreka, ki ju ogrožajo biotski škodljivi dejavniki, požari in suša oz. temperaturni ekstremi. Posamezne tipe gozdov pa najbolj ogrožajo suša, spremenjeni padavinski režimi in naravne motnje (vetrolomi, snegolomi, žledolomi) ter višje temperature. Vse ekosistemske storitve gozdov so visoko izpostavljene vsaj enemu od številnih vplivov podnebnih sprememb.
Dr. Gal Fidej iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil projekcije različnih scenarijev upravljanja z gozdom in spreminjanja podnebja. Primerjava scenarijev je pokazala, da je glede skladiščenja ogljika in biodiverzitete najboljši način upravljanje gozda brez gospodarjenja. Vendar pa začne kopičenje ogljika po določenem obdobju zaradi višanja temperature padati, kar po njegovem mnenju kaže, da je najbolj optimalen model upravljanja tisti, ki upošteva prilagajanje na podnebne spremembe z vnašanjem prilagojenih drevesnih vrst. S tem se poveča odpornost in ohranja produkcija gozdov, ki je izrazito zmanjšana v primeru enovrstnega, intenzivnega ali golosečnega gozdnega gospodarjenja.
Slovenski gozd prihodnosti
Posvet se je zaključil z razpravo o prihodnosti slovenskega gozda, v kateri so strokovnjaki poudarili potrebo po večji informiranosti zasebnih lastnikov, ki imajo v lasti kar 80 % vseh slovenskih gozdov. Trenutno se kaže, da prihaja do manjka pri prenosu znanja in informacij med odgovornimi institucijami – predvsem zaposlenimi na terenu in lastniki. Slednje bi bilo za uspešnejše in hitrejše prilagajanje upravljanja z gozdom na podnebne spremembe treba nujno izboljšati. Od tega bo namreč odvisno, ali bo gozd zdravnik ali bolnik.
Vir: Focus