Nevladne organizacije nasprotujejo izključevanju iz ključnih okoljskih postopkov ter odpravljanju, kot poudarjajo, “še zadnjih ključnih okoljevarstvenih varovalk”. Brez njih lahko pride do nepovratne škode za okolje ter zdravje prebivalcev Slovenije.
Iz predloga novega Zakona o urejanju prostora je namreč izginil člen, ki omogoča sodno varstvo in je tako posameznikom, ki so jim bile kratene pravice, kot tudi varuhom okolja in narave dopuščal začetek upravnega spora zoper prostorske izvedbene akte.
Nevladne organizacije opozarjajo, da bi s takšnimi pravili v vaši okolici lahko začeli z gradnjo škodljivih industrijskih objektov ali predelovalnic odpadkov, vendar se zoper take odločitve enostavno ne boste mogli več pritožiti.
Konec sodelovanja v presojah?
Spomladi je Vlada RS zaostrila pogoje za sodelovanje naravovarstvenih organizacij s predlogom novega Zakona o varstvu okolja, zdaj se to prenaša tudi na okoljevarstvene nevladne organizacije. V novem predlogu Vlada nevladne organizacije izloča iz ključnih okoljskih postopkov. Po novem nevladne organizacije ne bodo mogle več sodelovati v presojah, ampak se bodo lahko na koncu le pritožile na sprejeto odločitev.
Okolje se ne more braniti samo
V Focusu izpostavljajo, da je omejevanje pravic NVO v ključnih okoljskih postopkih v nasprotju s priporočili o izvajanju Aarhuške konvencije. Slednja predstavlja simbolni instrument demokracije na področju okolja in jih zavezuje k temu, da lahko v uradnih postopkih okolje zastopajo okoljevarstvene organizacije, ki jim je država priznala, da delujejo v javnem interesu.
Okolje namreč, kot poudarjajo, nima glasu, da bi se branilo samo. Poleg tega v omenjenem društvu menijo, da izključevanje nevladnikov ne pomeni skrajševanja obdobja odločanja v okoljskih zadevah. Kvečjemu nasprotno, saj je verjetnost, da se bodo zadeve razčiščevale na sodiščih, še večja. Sodni mlini pa so počasni.
Vir: Focus
