To pomeni, da bomo – od danes naprej – Slovenci več kot osem mesecev do konca leta živeli v tako imenovanem ekološkem dolgu.
Po podatkih organizacije Global Footprint Network ekološki odtis Slovenca znaša 5,37 globalnega hektarja, medtem ko Zemlja razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin, kot so travniki, pašniki, obdelovalne površine in ribolovna območja.
Če bi vsi živeli potratno kot Slovenci …
Če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi za zadovoljevanje naših potreb po naravnih virih potrebovali 3,4 Zemlje. Ekološki dolg opozarja, da naša dejanja presegajo zmogljivosti našega planeta in poudarja potrebo po trajnostnih rešitvah, ki bodo naravne vire ohranjale za prihodnje generacije.
Pozitivna novica je, da je ta dan letos nekaj dni kasneje kot lani.
Energetika in mobilnost
Generalni direktor Direktorata za podnebne politike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Andrej Gnezda je ob tem izpostavil, da »sta v Sloveniji sektorja, ki sta odgovorna za največje količine toplogrednih plinov, energetika in promet oziroma mobilnost. Pri slednji emisije toplogrednih plinov medletno močno nihajo, v sektorju energetike pa sta predvsem pomembna razvoj obnovljivih virov energije in njihova učinkovita raba. Ministrstvo je pripravilo nekaj zakonodajnih predlogov in tudi sprejelo spremembe zakonodaje, ki spodbujajo potrebno smer razvoja, hkrati pa prek sistema subvencij spodbujamo naložbe, bodisi v energetsko sanacijo stavb bodisi montažo sončnih elektrarn in druge naložbe.«
