Skoraj v vseh elementih zdravja je opazna jasna ločnica med vzhodno in zahodno Slovenijo. Slovenci smo poleg tega preveč prehranjeni in prepogosto uživamo alkohol.
Že četrto leto zapored Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) objavlja podatke o različnih kazalnikih zdravja prebivalcev v občinah, s katerimi želijo ozaveščati ljudi ter spodbuditi krepitev zdravja in preprečevanje bolezni na nivoju lokalnih skupnosti.
Poleg standardnih kazalcev, kot so denimo prehranjenost otrok, odzivnost v preventivnih programih in umrljivost, sta letos dodana tudi dva nova kazalnika, ki prikazujeta čezmerno prehranjenost odraslih in delež prebivalcev, ki ocenjujejo svoje okolje kot hrupno.
Boljša odzivnost v preventivnih programih, a prevelika uporaba alkohola
Kazalniki se v primerjavi s preteklimi leti načeloma izboljšujejo, med drugim se je zmanjšal delež čezmerno prehranjenih otrok in delež poškodovanih v transportnih nezgodah, povečala se je odzivnost v preventivni program ZORA, zmanjšalo se je tudi število okužb s klopnim meningoencefalitisom in umrljivost v splošnem.
Po drugi strani pa Slovenci očitno še vedno čezmerno uživamo alkohol, kar se odraža v povečanem deležu prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji in povečanem deležu bolezni, ki se pojavljajo zaradi čezmerne rabe alkohola. Na NIJZ so poleg tega opazili, da se je od leta 2016, ko so podatke prvič objavili, bolniška odsotnost zvišala v kar 72 % občin, v celi državi se je v povprečju zvišala iz 13,7 na 15,3 dni na zaposlenega prebivalca.
V 5 letih 8 občin brez samomora
Spodbudno je, da imamo kar 8 občin brez samomora v petletnem obdobju, in sicer so to občine Osilnica, Kungota, Cankova, Dobrovnik, Solčava, Trzin, Velika Polana in Makole. Po drugi strani pa so najvišji samomorilni količnik v letošnji raziskavi zabeležili v občinah Cerkvenjak, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Kostel, Šalovci, Benedikt, Podčetrtek, Kostanjevica na Krki in Destrnik.
Kar se tiče hrupa, ne preseneča, da so najbolj tihe občine tiste manjše, odročnejše, ki so bolj oddaljene od večjih mestnih središč in industrijskih con, bolj hrupne pa so občine Ljubljana, Maribor, Trbovlje, Novo mesto …
Preventivno delo viša osveščenost občanov Mirne Peči
Po stopnji odzivnosti v programu Svit, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, prednjačijo občine Železniki, Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Mirna Peč, Cerkno, Semič.
V Občini Mirna Peč pravijo, da program Svit sicer izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, ki tudi skrbi za obveščanje prebivalstva, občina pa vsa leta skupaj z društvi skrbi za zdravstveno osveščanje občanov in zdrav način življenja. »Tako je preko športnih društev organiziranih 10 terminov rekreacije, ki so za občane brezplačni, preko Krajevne organizacije Rdečega križa Mirna Peč pa vsa leta potekajo programi preventivnih zdravstvenih predavanj, meritev sladkorja in krvnega tlaka,« pojasnijo v Občini Mirna Peč in dodajo, da se vseh programov udeležujejo tako mlajše in srednje kot tudi starejše generacije, kar je zelo spodbudno.
»Prav tako pa velik poudarek na zdravje daje tudi Osnovna šola Toneta Pavčka,« pravijo. Ta namreč izvaja različna predavanja in delavnice za otroke in starše o zdravem načinu življenja, vključena je v dva projekta – Zdrava šola in Shema šolskega sadja in zelenjave, ki skrbita za ozaveščanje, otrokom pa tovrstne vsebine nudi tudi v okviru interesnih dejavnosti. »Menimo, da kontinuirano preventivno delo z vsemi starostnimi skupinami rezultira v večji osveščenosti prebivalstva o pomenu skrbi za zdravje in ukrepanju ob prvih znakih bolezni. To pa se kaže tudi v večji odzivnosti ljudi na preventivne zdravstvene programe,« še pravijo v Občini Mirna Peč.
V Občini Cankova proti debelosti ukrepajo z organiziranjem športnih dejavnosti
V Sloveniji je čezmerno prehranjenih več kot 58 % ljudi, najvišjo stopnjo pa povečini beležijo v manjših občinah v vzhodni polovici države.
V Občini Cankova, kjer je čezmerno prehranjenih skoraj 79 % odraslih, se problematike zavedajo in, kot pravijo, z različnimi ukrepi ozaveščajo in spodbujajo prebivalstvo k bolj zdravemu življenjskemu slogu. »Skupaj z društvi organiziramo razne športne in rekreativne dejavnosti, kot so pohodi, brezplačna vadba in plesne dejavnosti, ozaveščamo o pomenu lokalno pridelane hrane in samooskrbe ter o pomenu tradicionalnega načina prehranjevanja namesto uživanja hitro pripravljene visoko predelane hrane – v ta namen občasno organiziramo kmečko tržnico, kjer je na voljo lokalno pridelana hrana, poleg tega smo podprli vzpostavitev Centra za krepitev zdravja v prostorih splošne ambulante na Cankovi, ki prebivalcem nudi bogat program na področju preventive in kurative, večkrat letno pa tudi skupaj s Krajevno organizacijo Rdečega križa Cankova organiziramo merjenje vrednosti krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka,« naštejejo in dodajo, da o vseh aktivnostih in dejavnostih občane tudi redno obveščajo preko informatorja, spletne in Facebook strani.
V Občini Dobrovnik spodbujajo kolesarstvo in pohode
Tudi v Občini Dobrovnik, kjer sicer pravijo, da obstaja veliko možnosti za zdravo preživljanje prostega časa, beležijo nadpovprečno prehranjenost prebivalstva, več kot 75-odstotno. »Okolica Bukovniškega jezera je idealna za sprehode in ostale aktivnosti, povezane s športom, imamo tudi fitnes oziroma razgibalni park, pustolovski park, v občini imamo precej kolesarskih poti …,« pravijo.
V naslednjih letih je predvidena tudi izgradnja novih kolesarskih poti, skupaj z NIJZ pa soorganizirajo dogodka ‘Kilometri za življenje’ in ‘Zakolesarimo v jesen’. Dodajo še, da sodelujejo tudi z Zavodom za okolje in turizem ter z drugimi društvi in skupaj večkrat letno organizirajo športne dogodke, kot so denimo kolesarski maraton, tek, nordijska hoja in organizirani pohodi.
V Ankaranu so odrasli najbolj fit
Najmanj čezmerno prehranjenih odraslih v Sloveniji pa imajo v Občini Ankaran, kjer jih visoka uvrstitev izjemno veseli. »Kot mlada občina v Ankaranu veliko naporov vlagamo v spodbujanje in razvoj športa ter različnih aktivnosti, med celim letom organiziramo številna druženja za vse starosti in različne interesne skupine. Ponosni smo, da nam je v tako kratkem času uspelo vzpostaviti delovanje številnih društev, ki pokrivajo različna področja umetnosti, kulture, športa in dobrodelnosti,« pravijo in poudarijo, da občina društva pri tem tudi finančno podpira z rednimi razpisi za sofinanciranje.
»Tudi vlaganja v športno infrastrukturo spodbujajo šport in gibanje na prostem ter zdrav duh v zdravem telesu. Tovrstna vlaganja že izvajamo, večje naložbe v športne objekte in infrastrukturo pa so še pred nami oziroma so trenutno šele v fazi načrtovanja. Ob tem tudi naravne znamenitosti našega kraja spodbujajo gibanje na prostem – sprehode, kolesarjenje, tek,« menijo v Občini Ankaran in zaključijo, da je uvrstitev zanje spodbudna, trudili pa se bodo, da bodo »ne le obdržali, temveč svojo prednost tudi povečali«.
