Na okrogli mizi z naslovom »Slovenija razvija nove možnosti za kakovostno bivanje starejših«, ki se je odvijala v dnevnem centru aktivnosti DCA Gosposvetska, v Ljubljani, so udeleženci spregovorili o bivanju starejših. Ob tem so predstavili obstoječe možnosti ter nove oblike bivanja, ki so v tujini že leta prisotne in uveljavljene. Med njimi je tudi sobivanje, kjer v skupnosti živi več starejših oseb.
Tako si znižajo življenjske stroške, delijo opravila, se družijo in krepijo svojo socialno mrežo, posledično pa dvigujejo kakovost bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Z okroglo mizo v Ljubljani se zaključuje sklop enajstih predstavitev v mestnih občinah. Projekt se bo nadaljeval s postavitvijo informacijskih točk v 11 mestnih občinah, predvidoma na začetku aprila.
Potrebujemo spremembe
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, je na kratko povzela razmišljanja na vseh okroglih mizah, ki so se v zadnjih treh mesecih zvrstile v mestnih občinah po Sloveniji. »Vsako lokalno okolje ima svoje potrebe, ideje in želje, nekaj pa je tudi skupnih. Pokazalo se je, da pri iskanju novih, drugačnih možnosti bivanja potrebujemo določene zakonske spremembe in prilagoditve. Predvsem bomo imeli v mislih, da bo za starejše varno in preprosto. Želja vseh je, da omogočimo kakovostno in dostojanstveno življenje oziroma bivanje v tretjem življenjskem obdobju.« Na dogodkih se je zvrstilo kar nekaj idej, sedaj jih bodo pregledali in poiskali možnosti za njihovo realizacijo v okviru pilotnih projektov.
Upokojitev je lahko druga kariera
Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze društev upokojencev, je potrdil županove besede, ko je predstavil dogajanje za starejše. »Starejši potrebujejo tako svoj prostor, kot tudi strukturirane vsebine. V Ljubljani smo ustvarili verigo podpornih institucij, ki se ukvarjajo s starejšimi in njihovimi potrebami. Imamo info točko, svetovalnice z različnimi temami, dnevne centre aktivnosti, dnevno varstvo, Zavod za oskrbo na domu, institucionalno varstvo in Hospic. Sistem je vzpostavljen in tudi učinkovito deluje. Z njim želimo preseči razkorak med obdobjem, ko si zaposlen in obdobjem, ko se upokojiš. Upokojitev je lahko druga kariera.«
Starejši 90 % časa preživijo doma
V drugi polovici srečanja je pogovor potekal o konkretnih možnostih sobivanja. Alenka Ogrin, strokovnjakinja za sobivanje, ki se že vrsto let ukvarja z izboljševanjem bivanja starejše populacije, je predstavila nekaj primerov iz tujine ter opozorila na dejstvo, da je v Sloveniji kar 89 odstotkov lastniških stanovanj. »Včasih ta stanovanja postanejo precejšnje breme, saj jih je treba vzdrževati, kar pa je za starejše, pa naj bodo v paru ali sami, precejšen zalogaj.« Ogrinova pa je opozorila še na eden pomemben vidik in sicer, da starejši 90 odstotkov časa preživijo v svojih stanovanjih. Zato je potrebno stanovanja prilagoditi potrebam stanovalca, da lahko biva varno, udobno in varčno. »To je lahko prvi korak, saj je vse te prilagoditve treba uvajati prej, kot pa potreba sploh nastane. Gre za manjše, nezahtevne posege, ki pa lahko izdatno izboljšajo kakovost bivanja.«
Dobra praksa: sobivanje v gospodinjski skupnosti v Davči
Tokrat je bil z nami tudi Peter Prezelj, ponudnik sobivanja za starejše v gospodinjski skupnosti v Davči, ki je bil predstavljen kot primer dobre prakse sobivanja na dosedanjih okroglih mizah. To je prva sobivanjska skupnost v Sloveniji. Stanovalci, ki tam živijo, so svoj odnos do nepremičnine spremenili in tako je bila odločitev za tak način bivanja veliko lažja. »Prav vsi stanovalci pravijo, da je to bila njihova najboljša odločitev,« dodaja Peter Prezelj. V skupnosti obstajajo stroga, pa vendar preprosta pravila. Vsak mora biti opravilno sposoben, biti mora sposoben bivanja z drugimi, skupaj poskrbijo za gospodinjska opravila, imajo skupna kosila, si med seboj pomagajo. »Vsi stanovalci imajo svojo sobo in kopalnico, kuhinja in pralnica sta skupni. Naloge si dnevno in tedensko razdelijo. Imajo tudi svoj vrt.«
Dobra praksa 2: stanovanjska zadruga
Klemen Ploštajner iz Zadrugatorja pa je predstavil še en model sobivanja, to je stanovanjska zadruga. »Kot študenti smo se odločili, da potrebujemo nov način, kako priti do nepremičnine po ugodnih pogojih. In stanovanjsko zadružništvo je ena takšnih oblik, tudi glede na izkušnje iz drugih držav; bolj in manj razvitih. Posamezniki se povežejo v zadrugo, ki zagotovi objekt, zadružniki so lastniki te nepremičnine. Stanovanja se oddajajo po najemni ceni, ki je nižja od tržne. Takšne stanovanjske skupnosti imajo tudi integrirane skupne prostore.« Želijo, da projekt ne bi bil namenjen zgolj mladim, želijo si pritegniti različne generacije. »Nenazadnje bomo tako lahko združili potrebe in oblikovali rešitve za vse generacije,« dodaja Ploštajner.
Več na: sobivamo.si