Onesnažen zrak predstavlja tveganje za zdravje, ki se mu vsaj v urbanem okolju težko izognemo. Meritve kažejo, da so v nekaterih mestnih občinah še vedno prekoračene mejne vrednosti prašnih delcev in ozona.
Kakovost zraka je eden najpomembnejših vidikov stanja okolja, ki pomembno vpliva na naše zdravje, blaginjo in okolje, v katerem živimo. Onesnaženost zraka je predvsem posledica človekove dejavnosti (promet, industrija, kurišča, v prazničnem času tudi pirotehnika), kakovost zraka pa lahko poslabšajo tudi naravni viri, kot so na primer požari v naravi.
ARSO v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji. Opravljajo meritve onesnaževal: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter delcev PM10 in PM2,5. Vsi podatki so objavljeni v mesečnih in letnih poročilih ARSO, sproti pa lahko na spletni strani agencije spremljamo urne in dnevne koncentracije onesnaževal ter napovedi koncentracij za naslednji dan.
Najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci lahko pričakujemo v zimskem času v večjih urbanih središčih, kot so Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik.
V hladnejšem delu leta največ težav s povišano koncentracijo delcev PM10
Visoki specifični izpusti delcev v Sloveniji so predvsem posledica prometa, razširjene uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev, v prazničnem času pa tudi uporaba pirotehnike. Visoke ravni delcev v zraku so tudi posledica neugodnih vremenskih razmer v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije.
Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna vrednost znaša 50 µg/m3 in ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Na ARSO opozarjajo, da najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci lahko pričakujemo v zimskem času v večjih urbanih središčih, kot so Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Mi pa smo preverili, katere ukrepe so nekatere omenjene občine sprejele, da bi znižale koncentracije delcev.
V Celju občinske subvencije za menjavo kurilnih naprav
»Čistejši zrak v mestu zagotavljamo s širjenjem plinovodnega omrežja in sistema daljinskega ogrevanja, energetsko obnovo javnih zgradb in ukrepi trajnostne mobilnosti, ki jim namenjamo veliko pozornost,« povedo na MO Celje in dodajo, da že peto leto zapored podeljujejo občinske subvencije (50.000 evrov letno) za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav s sodobnimi plinskimi kondenzacijskimi kotli. Podeljujejo tudi občinske subvencije za zamenjavo zastarelih toplotnih postaj v stanovanjskih in javnih objektih, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje. Odziv je med občani zelo dober. Na Občini še zagotovijo, da bo zrak v mestu zagotovo čistejši, ko bo država zgradila obvoznico, saj gre trenutno tranzitni promet še vedno skozi mesto.
Uspešna pobuda Trbovelj za spremembo politike subvencioniranja
V Občini Trbovlje so v preteklih letih v določenem delu Trbovelj na novo dogradili vročevodno omrežje in na ta način vplivali na zmanjšanje delcev PM10 v zraku. Ponosni so, da so na Ministrstvu za okolje in prostor ter Eko skladu dosegli, da se je spremenila politika subvencioniranja.
Na njihovo pobudo so za socialno šibke občane uvedli 100-odstotne subvencije tudi za najemnike občinskih stanovanj, saj večina tistih, ki so prejemniki socialne pomoči, nimajo v lasti stanovanjskih objektov. Poleg tega so letos pripravili subvencije za zamenjavo starih kurilnih naprav na trda goriva s toplotnimi črpalkami. »Interes je zelo velik, saj bodo v letu 2019 porabljena vsa sredstva (15.000 evrov). Zaradi velikega povpraševanja bomo omenjene subvencije za leto 2020 povečali na 25.000 evrov,« povedo na Občini.
Mestna občina Murska Sobota pripravlja Akcijski načrt
V Mestni občini Murska Sobota se v programu ukrepov za preprečevanje onesnaževanja zraka osredotočajo na spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter trajnostne mobilnosti. Iz dveh merilnih postaj na območju občine so razbrali, da največje onesnaženje povzročajo kurilne naprave in promet. »Predvsem menimo, da je treba izvajati permanentno ozaveščanje občanov, in sicer o izboru kurilnega medija, o izboru kurilne naprave in o načinu kurjenja,« so odločni na Občini. V pripravi pa je tudi ‘Akcijski načrt za zagotovitev čistejšega zraka zaradi PM10 delcev na območju Mestne občine Murska Sobota’, na podlagi tega dokumenta pričakujejo dodatne usmeritve, kako še učinkoviteje izboljšati zrak.
Na Primorskem pa težave poleti – z ozonom
Onesnaženost s prizemnim ozonom ima v nasprotju z onesnaženostjo z delci izrazit regionalni značaj; v Sloveniji predvsem na Primorskem. Opozorilna vrednost za ozon je 180 g/m3 za enourno povprečje. Največja dnevna 8-urna vrednost 120 g/m3 ne sme biti presežena več kot v 25 dneh v koledarskem letu. A prekoračitve se dogajajo v MO Koper in MO Nova Gorica, zato smo obe občini povprašali, kakšne ukrepe so sprejeli, da bi zmanjšali onesnaževanje s prizemnim ozonom.
Na MO Koper so se osredotočili na trajnostno mobilnost: »Mestna občina Koper je izdelala Program varstva okolja, v katerem je mobilnost prioritetni ukrep, in Lokalni energetski koncept, na podlagi katerega izvajamo aktivnosti za zmanjševanje izpustov CO2 v javnem sektorju.« Zavedajo se, da je treba spremeniti navade in način razmišljanja v prometni praksi v bolj trajnostno naravnano, zato so letos sodelovali tudi v Tednu mobilnosti. Za vse prebivalce in turiste, ki želijo biti informirani o vrednostih meritev (ozona in ostalih onesnaževal) so podatki dostopni na spletni strani Ekološki in meteorološki podatki v Kopru.
V MO Nova Gorica prav tako za zmanjševanje onesnaženja z ozonom v času poletne sezone izvajajo le ukrepe s področja trajnostne mobilnosti. »Predvsem v smislu zmanjšanja uporabe avtomobila za krajše razdalje in promocije uporabe alternativnih možnosti: kolesarjenje, hoja, brezplačen javni prevoz. Pomemben ukrep je tudi obveščanje o povišanih koncentracijah ozona. Obveščanje poteka neposredno iz ARSO preko spletnih naslovov javnih zavodov, medijev – radijske postaje in časopisi. Vključene so vse šole, vrtci, ambulante, bolnišnica in domovi za starejše občane,« pove Vande Mezgec, vodje Službe za okolje in prostor MO Nova Gorica. Drugih ukrepov na lokalni ravni ne izvajajo, saj je onesnaženost zraka z ozonom v veliki meri posledica transporta onesnaženega zraka iz drugih območij (severna Italija, Padska nižina), kjer sta večja vira primarnih emisij promet in industrija.
Zanimivo: v Krakovu uvedli zračno inšpekcijo
V drugem največjem Poljskem mestu so se odločili, da bodo letošnjo kurilno sezono nadzirali, kaj prebivalci kurijo, kar z droni. Senzorji na dronu merijo koncentracijo delcev PM2.5 in PM10. Podatki so na voljo takoj, saj jih sproti prenašajo v nadzorno postajo. Mogoče se v prihodnosti iskanja kršilcev, ki še vedno ne upoštevajo ukrepov, na tak način loti tudi katera od slovenskih občin.
