Investicije občin so vsakič znova izziv. Čeprav se župani po svojih močeh trudijo, da bi v občinah izpeljali čim več projektov, s katerimi bi povečali kakovost bivanja, mnogi projekti zaradi pomanjkanja sredstev velikokrat ostanejo zgolj na papirjih.
Župani morajo najprej zagotoviti sredstva za izvajanje zakonskih nalog, kot je na primer financiranje vrtcev in domov za starejše, pomoč na domu, redno vzdrževanje cest in podobno. Nato morajo zagotoviti sredstva za izvajanje nalog, ki sicer niso zakonsko predpisane, so pa za občane izrednega pomena – na primer za sofinanciranje javnih del, varstva potrošnikov, spodbujanje malega gospodarstva, urejanje pokopališč, pogrebno dejavnost in podobno. »Šele ko je za vse to poskrbljeno, lahko občine načrtujejo investicije,« poudari Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS).
V SOS sicer nimajo pregleda nad projekti, ki jih izvajajo posamezne občine, povedo pa, da so lani do konca septembra občine skupaj za naložbe namenile 405 milijonov evrov, kar predstavlja 27,5 % vseh odhodkov občin.
Od države ne dobijo dovolj denarja
»Prepričani smo, da se vsi župani zavedajo pomena investicij. Opozoriti pa moramo na dejstvo, da občine od države ne prejmejo dovolj sredstev za pokritje predpisanih nalog,« pove Vidmarjeva. Doda, da so imela občine na podlagi izračunov Ministrstva za finance v letu 2018 zakonsko predpisanih stroškov 631 evrov na prebivalca.
Deleži sredstev za sofinanciranje investicij občin v letih 2020 in 2021
»V skladu s formulo se upošteva štiriletno povprečje, ki umetno znižuje zakonsko določeno povprečnino. Ob tem moramo upoštevati še dejstvo, da tudi določene povprečnine v višini 589,11 evra ne prejmejo vse občine. Zaradi korekcijskih faktorjev pri izračunu, koliko sredstev pripada posamezni občini (13. in 13.a člen Zakona o financiranju občin) nekatere občine dejansko dobijo zgolj 530 evrov na prebivalca,« opozori Jasmina Vidmar. Zato velikokrat za naložbe zmanjka sredstev.
V Skupnosti občin Slovenije pravijo, da je zelo težko oceniti, katere občine so bolj oziroma manj aktivne pri izvajanju naložb. Prepričani pa so, da se vsi župani trudijo v čim večji meri izvajati naložbe, ki so v njihovih občinah potrebne. »Ima pa velik vpliv na naložbeno sposobnost občin socialni položaj prebivalcev. Slabši, kot je socialni položaj prebivalcev v občini, več ima občina socialnih transferjev in posledično manj sredstev ostaja za naložbe,« še poudari Jasmina Vidmar.
Op: zajete so samo naložbe (Vir: Skupnost občin Slovenije)
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Občine (november 2019).
