Tudi letos bomo na tretji petek v novembru (20. 11.) obeležili dan slovenske hrane. Na ta dan po vsej Sloveniji poteka Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki bo letos jubilejni, že deseti po vrsti. Njegova izvedba bo zaradi epidemije covid-19 letos drugačna.
Glede na nepredvidljive razmere se letošnji TSZ ne bo izvedel po šolah in vrtcih kot v preteklih letih. Bo pa, kot napoveduje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, več pozornosti namenjene ozaveščanju in spodbujanju širše javnosti k obeležitvi dneva slovenske hrane, tudi na način zajtrkovanja doma, v službenih kolektivih in kjerkoli drugod, z živili, ki so značilna za TSZ. Šole in vrtci pa bodo pozvani, da učencem in otrokom v okviru svojih vzgojno-izobraževalnih aktivnosti namenijo pozornost o pomenu rednega zajtrkovanja ter hrani iz lokalne bližine.
Ob letošnjem jubilejnem TSZ, ki je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, je bil za slogan izbran Zajtrk z medom – super dan!
Zajtrka v šolah letos ne bo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo z okrožnico obvestilo vse šole in vrtce, da bo projekt zaradi zapletenih epidemioloških razmer in ob upoštevanju ukrepov za zajezitev širjenja virusne bolezni covid-19 letos potekal drugače, kot v preteklih letih. Zajtrka, kot posebnega dodatnega oziroma samostojnega obroka za otroke, šole in vrtci ne bodo pripravljali. Šolam pa predlagajo, da 20. novembra pri pouku na daljavo ali če bodo razmere dovoljevale učni proces v razredu, nekaj časa (del šolske ure ali več) namenijo dnevu slovenske hrane in pomenu rednega zajtrkovanja. Če bodo imeli v vrtcih ali zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami na ta dan organizirano varstvo, jih tudi vabijo, da kot v osnovnih šolah, tudi oni del dneva namenijo dnevu slovenske hrane.
»Klasičen« Tradicionalni slovenski zajtrk vsebuje kruh, maslo, med, mleko in jabolko.
Tudi letos ob drugačni izvedbi ponovno izpostavljajo njegov pomen, da naj bo pot z njive do krožnika in vilic čim krajša: “Hrana, ki je bila pridelana in pripravljena v bližini, je bolj sveža, bolj hranljiva, polnejšega okusa in brez dodatkov za daljše skladiščenje in poudarjanje okusa. Vse te prednosti nam zagotavlja lokalna oziroma slovenska hrana. S tem, ko se odločimo za hrano, ki so jo pridelali in predelali slovenski kmetje ter naša domača kmetijska in živilska podjetja, spodbujamo in povečujemo tudi samooskrbo s hrano in prispevamo k ohranjanju poseljenosti podeželja ter kulturne krajine.”