V Sloveniji je bila prosena kaša vsakdanja jed vsaj pet stoletij od srednjega veka dalje. Največ prosa so pridelovali na Gorenjskem in v Prekmurju. Gorenjsko naj bi imenovali kar Kašarija, prebivalce pa Kašarje.
Od nekoč pogostih jedi iz prosa, ki so jih obogatili z dodatki doma pridelane zelenjave ali mesa, je še danes v kulinariki prisotna mlečna kaša, to je proso, kuhano v mleku. V zadnjem stoletju so proso na poljih in na krožnikih zamenjala druga žita (pšenica, ječmen in koruza), močno pa se je uveljavil tudi krompir.
Toda v zadnjih letih, ko se vse več ljudi zaveda zdravega načina prehranjevanja in naravi prijazne pridelave poljščin, proso doživlja pravo renesanso. “Njegovo vračanje na njive in krožnike je pomemben prispevek k ohranjanju etnološkega izročila, sočasno pa nudi tudi možnost za pestrejšo ponudbo tradicionalnih živil lokalnega izvora in s tem večjo samooskrbo z doma pridelanimi živili,” pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Prosena kaša na 6 načinov
Tokrat nekaj idej za popestritev prosene kaše, ki jo lahko pripravimo kot slano ali sladko jed. Največkrat je na krožniku za zajtrk …
