Divji šparglji (asparagus acutifolius) rastejo kot samonikla rastlina širom južne Evrope, najdemo jih tudi v vzhodni Aziji in severni Afriki. So intenzivnejšega okusa, zato so med gurmani posebej cenjeni – ker pa imajo tudi več koristnih snovi, so v bistvu tudi bolj zdravi oz. so koristni že v manjših količinah.
Nabiramo jih lahko od marca pa do junija, včasih pa poženejo tudi jeseni. Pri nas rastejo predvsem v Istri, na Krasu in v Vipavski dolini. Njihove dolge veje z iglasto oblikovanimi listi lahko opazimo na robu gozdov pa tudi ob poteh, kolovozih in cestah.
Divji šparglji so ponavadi temnejše zelene barve od gojenih, lahko pa so tudi vijolični. Ti vsebujejo več flavonoidov, ki spadajo med antioksidante.
Kako pripravimo divje šparglje?
Divje šparglje lahko pripravimo na vse načine kot gojene, pred pripravo jih lahko malo namočimo in na tak način zmehčamo, praviloma jih nalomimo in ne režemo (tudi olesenel del odlomimo), pripravljeni pa so zelo hitro.
