Po pustu pride post. Obilno obloženim mizam z mastno hrano, od klobas do krofov, ki smo jih uživali čez zimo, tradicionalno sledi post, ki je nastopil včeraj, na pepelnično sredo in bo trajal 40 dni vse do velikonočnih praznikov.
Poznate slovensko tradicijo, ki je v preteklosti zaznamovala postni čas? V tem času namreč na jedilniku ni bilo mesa, namen posta pa je bil neke vrste starodavni “detoks” oz. razstrupljanje telesa.
Kaj jesti, ko traja post?
Če za pust velja, da so na mizi dobrodošle mastne jedi, je za post ravno obratno – v tem času naj bi prevladovale brezmesne jedi. Če so že bile zabeljene, so bile zgolj z oljem in maslom in ne s svinjsko mastjo ali ocvirki.
Na postnem jedilniku so bile večinoma zelenjavne enolončnice, mlečne jedi, jedi z zeljem in fižolom, žganci in druge močnate jedi, kaša, krompir, v Istri tudi polenovka s polento. Najbolj značilna postna jed je aleluja, jed iz posušenih in rahlo dimljenih repnih olupkov. Pa sladica? Za postno pecivo so včasih pripravljali preste, zavit slani »posladek«.
Vir: STO
