Počasi se približuje pustni čas in morda ne bo odveč, če se spomnimo na najbolj značilno sladico tega obdobja leta – krofe. Tudi danes bi jih med vsemi pustnimi jedmi verjetno najtežje pogrešali to ocvrto pecivo iz kvašenega testa.
Krofe različnih vrst sicer poznajo po vsem svetu. Njihov nastanek sega v čase, ko so ljudje začeli peči kruh. Testo, ki je ostalo pri oblikovanju hlebcev so v Angliji zakuhali v juho, v Nemčiji pa so ga ocvrli.
Nesladki
To so bili prvi predhodniki krofov, kakršne poznamo danes. Pred 17. stoletjem, ko je bil sladkor še luksuz, so kot polnilo uporabljali sir, skuto, meso ali gobe.
Nizozemci so začeli oblikovati krogle, jih ocvrli in nato posuli s sladkorjem. Nemci in Nizozemci so pekli krofe predvsem v božičnem času, medtem ko so se drugod po Evropi uveljavili kot jed v pustnem času.
Iz Nizozemske so se krofi razširili v Severno Ameriko, kjer so krofi zelo priljubljeni. Poznajo na desetine vrst, najbolj priljubljeni in “edini pravi” pa so za Američane krofi z luknjo – v obliki prstana.
Za razliko od Evropejcev, ki so imeli krofe predvsem za sladico, so se v Ameriki hitro priljubili kot nasiten zajtrk ali malica. Ameriški krofi z luknjo so menda nastali, ker nekemu peku nikakor ni uspelo dobro zapeči sredice. To ga je tako ujezilo, da je sredino preprosto odstranil in nastali so krofi z luknjo.
Recept za krofe si lahko pogledate tule.
Ocvrti z občutkom
Čeprav je krofov pravzaprav toliko vrst, kolikor je pokrajin – najrazličnejših oblik so in z najrazličnejšimi nadevi, pa je pri peki treba upoštevati osnovne napotke:
- Paziti moramo da so vse sestavine sobne temperature, testo moramo hitro zamesiti, potem pa ga pustiti pokritega počivati.
- Krofe je potrebno peči na temperaturi okoli 180 stopinj Celzija. Če je olje prevroče, znotraj lahko ostanejo surovi.
- Na začetku pečemo krofe v pokriti posodi, ko jih obrnemo, pa posode ne pokrijemo več.
- Pred strežbo jih posujemo še s sladkorjem v prahu.
