Jam (Dioscorea) je še ena izmed rastlin, katerih gomolje uporabljamo podobno kot krompir, pa čeprav, podobno kot sladki krompir, z njim ni v sorodu.
Gomolji so lahko zelo veliki, dolgi tudi več kot meter in težki preko pet kilogramov. Po obliki pa so zaobljeni ali podolgovati. Je dokaj pomembna poljščina, predvsem za Afričane, saj tam pridelajo večino od 70 milijonov ton jama. Gojijo ga tudi v tropskih predelih Azije in Amerike.
Energetska vrednost je podobna kot pri krompirju in drugih užitnih gomoljih. Vsebuje največ vitamina B6 in vitamina C, ter precej kalija in drugih vitaminov in mineralov. Gomolji predstavljajo predvsem v Afriki pomembno poljščino. Ne samo zaradi hranilnih vrednosti. Plodovi so od nekdaj cenjeni kot zdravilni saj ugodno vplivajo na krvožilni sistem, blažijo želodčne težave, krepijo imunski sistem, zaradi velike vsebnosti vlaknin pa so priporočljivi za diabetike.
Privlačne vijolične sorte jama
Surovi gomolji niso primerni za uživanje, njegov sok pa lahko povzroči kožno alergijo. Grobo lupino ležje olupimo s kuhanih gomoljev. Notranjost je najpogosteje bela ali rumena, obstajajo pa tudi rožnate in vijolične sorte.
Številne sorte so različnih okusov, od sladkih do grenkih. Seveda so bolj cenjene slajše sorte iz katerih izdelujejo tudi sladice. Še posebno atraktivne so sladice iz vijoličnih sort. Gomolje tudi sušijo in iz njih meljejo moko. Ponekod iz njih varijo pivo, uporabljajo pa jih tudi v farmacevtski industriji
