Divji šparglji (asparagus acutifolius) so samoniklo razširjeni v južni Evropi, vzhodni Aziji in severni Afriki. Ker se ponašajo z intenzivnejšim okusom kot gojeni, so za mnoge bolj cenjeni in si jih velja privoščiti.
Avtor: IF
Še posebno bodo teknili, če jih naberete sami. In to prav kmalu, saj sodijo med prvo pomladno zelenjavo. Nabirate jih lahko vse od marca do sredine junija.
Kje rastejo divji šparglji?
Špargelj je trajno zelišče, ki razvije v zemlji koreniko s številnimi stebli, ki sčasoma olesenijo. Stebla so užitna le dokler so mlada, mesnata in krhka. Obarvana so temnozeleno ali vijolično. Divji so veliko drobnejši od gojenih.
Špargljem ustrezajo predvsem tople, sončne zavarovane lege in prepustna peščena tla. Pri nas uspevajo predvsem v Istri, na Krasu in v Vipavski dolini. Njihove dolge veje z iglasto oblikovanimi listi boste najhitreje opazili na robu gozdov pa tudi ob poteh, kolovozih in cestah.
Pogosto rastejo med robidovjem, zato pri nabiranju ne bodo odveč dolge hlače in morda tudi rokavice. Ker je potrebno za tankimi poganjki segati med gosto rastje, je to dobro delati čim bolj hrupno, da preženete morebitne kače. V ta namen si lahko pomagate s palico.
Okusni in zdravi
Šparglji vsebujejo rudnine, vitamine A in C, žveplena ter eterična olja, vlaknine. Divje šparglje pripravljamo podobno kot gojene: lahko jih kuhamo, popečemo, pripravljamo v omleti.
Okusni recepti s šparglji:
Veljajo tudi za zdravilno rastlino, saj jih lahko dodajamo čajnim mešanicam. Čaj uporabljamo pri ledvičnih obolenjih, ker pospešuje izločanje seča, ugodno pa vpliva tudi na prebavo.
Omejitve pri nabiranju
Pravilnik o varstvu gozdov določa, da lahko za lastne potrebe dnevno naberete največ kilogram zelnatih rastlin, med katere sodijo tudi divji šparglji.
