Divji šparglji so, kot pravijo, še posebej okusni, če jih naberemo sami. Sezona se je že začela, saj so prav ti poganjki prvi, ki pokukajo na plano. Nabiramo jih lahko vse do sredine junija.
Kje rastejo divji šparglji?
Špargelj je trajno zelišče, ki razvije v zemlji koreniko s številnimi stebli, ki sčasoma olesenijo. Stebla so užitna le dokler so mlada, mesnata in krhka. Obarvana so temnozeleno ali vijolično. Divji šparglji so veliko drobnejši od gojenih.
Špargljem ustrezajo predvsem tople, sončne zavarovane lege in prepustna peščena tla. Pri nas uspevajo predvsem v Istri, na Krasu in v Vipavski dolini. Njihove dolge veje z iglasto oblikovanimi listi boste najhitreje opazili na robu gozdov pa tudi ob poteh, kolovozih in cestah.
Pogosto rastejo med robidovjem, zato pri nabiranju ne bodo odveč dolge hlače in morda tudi rokavice, saj sicer lahko lov na divje šparglje pusti v vaših rokah kar nekaj trnjev. Ker je potrebno za tankimi poganjki segati med gosto rastje, je to dobro delati čim bolj hrupno, da preženete morebitne kače. V ta namen si lahko pomagate s palico.
Okusni in zdravi
Šparglji vsebujejo rudnine, vitamine A in C, žveplena ter eterična olja, vlaknine. Divje šparglje pripravljamo podobno kot gojene: lahko jih kuhamo, popečemo, pripravljamo v omleti.
Okusni recepti s šparglji:
Divji šparglji veljajo tudi za zdravilno rastlino, saj jih lahko dodajamo čajnim mešanicam. Čaj uporabljamo pri ledvičnih obolenjih, ker pospešuje izločanje seča, ugodno pa vpliva tudi na prebavo.
Omejitve pri nabiranju
Pravilnik o varstvu gozdov določa, da lahko za lastne potrebe dnevno naberete največ kilogram rastlin, med katere sodijo tudi divji šparglji.
