Sodobno kmetijstvo niso le tehnologije, temveč tudi ljudje – kmetje. Uvajanju tehnoloških novosti in pridobivanju novega znanja so naklonjeni predvsem mladi.
V zvezi z njimi Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), pravi, da mladi težko vidijo prihodnost v kmetijstvu, ker je otežen dostop do zemlje, finančnih sredstev, odkupne cene pridelkov so nizke, potrošniki so vedno bolj zahtevni, ni razumevanja do kmetijstva.
»Na samih kmetijah so velikokrat odnosi zaostreni; ko se kmetija preda, se morda le na papirju, ne pa dejansko, da bi naslednik dobil vso odgovornost,« razlaga sogovornica, ko opisuje dejavnike, zaradi katerih mladi ne želijo ostati na kmetiji.
Po drugi strani pa pri pogovorih z mladimi na ZSPM ugotavljajo, da se na kmetiji vendarle splača ostati, saj je kakovost življenja drugačna, hrano prideluješ sam, živiš tam, kamor hodijo drugi na dopust. »Čeprav moraš v takem okolju dosti več delati, vztrajamo, ker verjamemo, da je to prava pot. Mladi, ki se odločijo za njo, ljubijo podeželje in kmetijstvo,« razlaga Anja Mager.
Potrebno je široko znanje, pa tudi pozitivno razmišljanje
Sogovornica pravi, da na kmetije prihajajo tudi novi pristopniki, ki na kmetijsko dejavnost gledajo skozi številke; kmetovanje se splača, če je premišljeno in se ne preskakujejo koraki. Ob tem pa morajo imeti kmetje široko znanje, tako v zvezi s pridelavo pridelkov in njihovo predelavo kot tudi znanje in veščine računovodstva, izdelave poslovnih načrtov, poznati morajo trg, potrebe potrošnikov.
»Mladi so vedno bolj inovativni in se tega zavedajo. Ko omenjeno znanje osvojijo, na kmetiji vidijo možnosti. Razmišljanje, da je vse slabo, se obrača, vendar prepočasi. V ZSPM želimo na tem delati še bolj, da bo pozitivno razmišljanje prevladalo nad črnogledim. Da bo več zanimanja za kmetijstvo, ker ga Slovenija potrebuje,« poudarja Anja Mager.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Pametno podeželje 2020.
