Seneno meso in seneno mleko ter mlečni izdelki je vse bolj priznano – od tod tudi povečana raba besedne zveze, zdaj pa bo, kot kaže, pri nas tudi zaščiteno.
Standard »Seneno meso«© je zasebni in prostovoljni standard IKC – Inštituta za kontrolo in certifikacijo UM. Vzpostavitev certificiranja in standarda je posledica novih trendov v kmetijstvu in živilstvu in predstavlja eno najvišjih dodanih vrednosti v prehranski verigi.
Zaščita senenega mesa
Vlogo za zaščito senenega mesa je na ministrstvo vložila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, predvsem z namenom zaščite mesa travojedih živali, ki se krmijo na tradicionalni način, to pomeni, da se v času vegetacijske dobe pasejo, pozimi pa krmijo s senom. Za seneno meso je značilna prepoved uporabe fermentirane krme (kot npr. silaža krmnih rastlin, silirano zrnje žit, okrogle bale v foliji…) ter uporaba živali in krmil, ki so v skladu z veljavno zakonodajo opredeljeni kot “gensko spremenjeni”. Kot seneno meso ali žive živali se lahko certificira travojede živali (govedo, drobnica, kopitarji).
“Seneno mleko” krav, ovc in koz »Heumilch / Haymilk / Latte fieno / Lait de foin / Leche de heno« je v 5 jezikih (nemški, italijanski, francoski, angleški in španski) pri Evropski komisiji zaščitila že Avstrija, Slovenija pa je podala pobudo za razširitev tega imena še za slovensko ime.
Ob tem je MKGP objavilo tudi vlogo za spremembo potrjene specifikacije za Bovški sir z zaščiteno označbo porekla (ZOP).
Rok za pripombe na vlogo za seneno meso je do petka, 19. 6. 2020, za vlogo za bovški sir pa do ponedeljka, 29. 6. 2020.
Na IKC pojasnujejo podrobneje, katere so osnove zahteve standarda »Seneno meso«©
Prepovedana krma:
- silaža, vključno s silažo iz krmnih rastlin, siliranim zrnjem žit ter drugih krmil,
- okrogle bale v foliji katere koli vrste (skladiščenje in krmljenje),
- stranski proizvodi pivovarn, žganjarn, ostanki od stiskanja sokov ali vina (tropin) ter drugi ostanki živilske industrije, npr. sveži ali silirani pesni rezanci, sveže ali silirane pivske tropine,
- sveže ali silirane sadne tropine,
- krma in krmila v namočenem stanju (namakanje),
- krma živalskega porekla (mleko, sirotka, živalska moka itd.), z izjemo mleka in sirotke za mlade živali,
- kuhinjski ostanki, krompir,
- sečnina.
Dovoljena krma:
- paša živali in krmljenje sveže travniške krme,
- seno iz travniške krme in krmne rastline (npr. lucernino seno) ter slama različnih poljščin (žitne slame, koruznica, sojina slama …),
- sveže križnice, koruza, žita in korenovke (npr. sveža ogrščica, svež oves, sveža koruza, krmna pesa) kot dopolnilna krma,
- posušena žita (koruza, ječmen, oves, tritikala, pšenica, rž …), suhi pesni rezanci, suhe pivske tropine, posušeni stranski proizvodi industrije sladkorja in predelave žit kot so žitne tropine, ter
- druga suha krma v komercialno dostopni obliki (npr. otrobi, lucernini peleti …),
- krmne stročnice (bob, grah, lupina…), oljnice (ogrščica, soja, sončnice…) in beljakovinski koncentrati (oljne tropine in pogače iz zrnja soje, ogrščice, sončnic, buč …).
Delež voluminozne krme za goveje pitance do enega leta in za jagnjeta in kozličke do 5 mesecev ni predpisan. Pri govejih pitancih nad enim letom starosti in pri drobnici stari nad 5 mesecev mora delež voluminozne krme v sušini obrokov presegati 70 %. Za živali je predpisano tudi posebno preusmeritveno obdobje.
Vir: gov.si, IKC
