Site icon Eko Dežela

Slovenija vse bolj spodbuja ekološko pridelano hrano

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tudi letos pripravilo ozaveščevalno kampanjo o slovenski ekološki hrani. S kampanjo želi širši javnosti sporočiti, na kakšen način je pridelana in predelana ekološka hrana, njene prednosti, pa tudi o koristnosti uživanja teh živil, tako z vidika zdravja kot z vidika skrbi za okolje.

Kampanja se osredotoča tako na potrošnike kot na slovenske ponudnike ekoloških izdelkov, pri čemer sta med potrošniki še posebej izpostavljeni skupini nosečnice in mlade mamice. V ospredju bo slovenski potrošnik, večje zavedanje o koristnosti slovenskih ekoloških živil, ki prepotujejo bistveno krajšo pot do miz potrošnikov. Kampanja tudi nagovarja potrošnika ali preverja, ali so živila označena z eko znakom ne le v trgovinah, ampak tudi pri kmetih. Seznam ekoloških kmetij najdete tukaj.

Ekološki izdelki so bolj zdravi in hranljivi

Številne študije so dokazale, da je ekološko pridelana hrana bolj zdrava in kakovostnejša, saj pri ekološkem kmetijstvu ni dovoljena uporaba kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev in lahkotopnih sintetičnih mineralnih gnojil. Uporabljajo se lahko le nekatera, posebej za to pridelavo primerna sredstva. Ne uporabljajo se gensko spremenjeni organizmi, niti razni regulatorji rasti. Živali so krmljene z ekološko krmo in se prosto pasejo na pašnikih. Za ekološke kmetije veljajo strožje smernice in so podvržene stalnim strogim kontrolam.

Zelen znak za Ekološka živila
Potrošnik ekološko živilo prepozna po zelenem evropskem znaku za Ekološko živilo. Pripis »Kmetijstvo Slovenija« pa je še dodatna informacija kupcu, da gre za slovenski ekološki proizvod. Proizvajalec lahko svoja ekološka živila označuje na osnovi veljavnega certifikata, ki ga izda pooblaščena kontrolna organizacija.

Spodbuda države ekološkim kmetovalcem

MKGP spodbuja ekološko kmetovanje preko različnih ukrepov kmetijske politike, predvsem preko Programa razvoja podeželja 2014-2020, kjer spodbuja kmetijska gospodarstva za prostovoljno usmeritev ali izvajanje ekološkega kmetovanja. Poleg omenjenega ukrepa podpira ekološke pridelovalce in predelovalce tudi preko drugih ukrepov, kjer dobijo ekološki pridelovalci dodatne točke na javnih razpisih. Zastavljen je celovit pristop k ekološkemu kmetovanjum in sicer preko prepletanja plačil, vezanih na površino ali živali, in nepovratnih podpor za izvedbo investicij in drugih aktivnosti, kot so povezovanje v kratke dobavne verige, logistične platforme, promocija.

Kot so nam še povedali na MKGP, bo Slovenija v okviru nove perspektive po l. 2023 še naprej spodbujala ekološko kmetovanje, kar je razvidno tudi iz Resolucije »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«, ki predstavlja strateški okvir razvoja slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja. Posebna podpora bo namenjena tudi preusmerjanju kmetijskih gospodarstev v ekološko pridelavo.

Število ekoloških kmetovalcev v Sloveniji narašča

Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji sicer narašča, vendar bi si na ministrstvu želeli hitrejšo dinamiko rasti ekološke pridelave, predvsem pri ustanavljanju skupin proizvajalcev. Kaže se nujna potreba po ukrepih za povečanje količin ekoloških pridelkov in po organiziranem nastopanju na trgu, potrebni pa so tudi drugi ukrepi za celovit razvoj sektorja ekološkega kmetijstva in ekoloških živil.

V novi perspektivi MKGP tako predlaga celovit pristop k ekološkemu kmetijstvu (poleg podpor na hektar tudi druge oblike spodbujanja – investicije, mladi kmetje, prenos znanja, organiziranje in povezovanje, promocija, vzpostavitev ekoregij…). Z namenom hitrejšega razvoja ekološkega kmetovanja je ministrstvo v letu 2020 tudi pristopilo k pripravi novega Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetovanja do leta 2027, v pomoč kmetom, da bodo ustrezno in pravilno izvajali aktivnosti v okviru omejitev in možnosti, ki jih prinaša vključenost v shemo ekološko kmetovanje.

 

 

(Visited 280 times, 1 visits today)