Bistvo koncepta pametnih vasi je na podeželju ustvariti pogoje za življenje, ki so primerljivi s tistimi v mestih, da bi zaustavili odseljevanje podeželanov v mestna središča. Pomembna osnova za to je tudi informacijska tehnologija. Nova evropska strateška usmeritev v zeleni razvoj in digitalizacijo bi lahko temu dala pomemben pospešek.
Ob zagonu projekta pametnih vasi je bila Slovenija med vodilnimi državami v EU. Kako pa je zdaj?
»O tem, da je Slovenija še vedno med vodilnimi državami na področju pametnega razvoja podeželja, priča podatek o velikem številu dogodkov, ki smo se jih v zadnjih nekaj mesecih udeleževali in predstavljali naše dobre prakse. V povprečju smo v zadnjih treh mesecih sodelovali pri vsaj enem mednarodnem dogodku. Tudi to, da smo bili povabljeni na nedavni dogodek na temo vizije razvoja podeželja EU, kjer sta sodelovala predsednica Evropske komisije in predsednik EIB, govori o tem, da smo opaženi in tudi pomembni član na evropski ravni. Vsaj na terenu smo zagotovo na pravi poti. Upamo samo, da bo to opazila tudi politika in odlične projekte tudi finančno podprla,« razlaga Dr. Emilija Stojmenova Duh, predsednica digitalne mreže 4PDIH, ki sodi med pionirje razvoja koncepta pametnih vasi v Sloveniji in tudi na ravni EU.
Med pilotskimi projekti, ki so nastali v okviru koncepta pametnih vasi, sogovornica izpostavlja uporabo interneta stvari (IoT) v vinogradih z namenom izboljšanja kakovosti vina in istočasno zmanjšanja okoljskih vplivov, uporabo lokalnih valut, nastanek zadruge mladih vinogradnikov v Kungoti in preizkušanje vina na daljavo, ki ga izvaja pilotsko območje v Šmarju v slovenski Istri. To se je začelo v času koronavirusa, ugotovili pa so, da je to odličen poslovni model, saj je mogoče doseči bistveno večji trg. Vino pošljejo na domač naslov naročnikov, prek spletne aplikacije, denimo Zooma, se potem opravi skupinska degustacija.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Pametno podeželje 2020.
