Site icon Eko Dežela

Ohranjajo tradicijo izdelave vodnih mlinov in žag

Foto: Osebni arhiv Mizarstva DMŽ Matjaž Debevc

Z izdelavo in renoviranjem mlinov in žag na vodni pogon v Mizarstvu Debevc pomembno prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine.

Mizar Matjaž Debevc se že 30 let ukvarja z izdelavo in renoviranjem mlinov ter žag na vodni pogon. Ko smo ga vprašali, od kod mu veselje do tega, nam je odgovoril, da je rojen v idilični notranjski vasi Žerovnica. »Ob hiši teče potok, tako da je uporaba vode za mlinarstvo in žagarstvo del moje rodne Krkotove domačije. Arhivi beležijo, da sta vodni mlin in vodna žaga na domačiji že od srednjega veka naprej,« razlaga.

Družinska tradicija

Mlin in žaga sta na njihovi domačiji potrebovala vzdrževanje in obnovo. »Ded in oče sta name prenesla veselje, potrebna znanja in izkušnje pri vzdrževanju, obnovi in izgradnji vodnih mlinov in žag. Po končani osnovni šoli sem se odločil za poklic mizarja in obiskoval srednjo lesno šolo v Škofji Loki. Vajeništvo sem opravljal v Brestovi stolarni Martinjak, kjer sem se po končanem šolanju tudi zaposlil v modelni delavnici. Tu sem si nabral mnogo praktičnih izkušenj. Leta 1991 pa sem se odločil za samostojno podjetniško pot, po kateri stopam še danes,« razlaga sogovornik.

Foto: Osebni arhiv Mizarstva DMŽ Matjaž Debevc

Ohranjanje kulturne dediščine

Debevcu se zdi ohranjanje kulturne dediščine pomembno – da novi rodovi spoznajo tehnologijo in čar mlinarstva in žagarstva na vodni pogon. »Ob končanem projektu, ko zaslišimo vrtenje mlinskega kamna ali zven listov žage, nam zaigra srce, saj vemo, da je še en kulturno tehnični spomenik rešen pozabe,« poudarja.

»Ohranjanje kulturne dediščine je pomembno, da novi rodovi spoznajo tehnologijo in čar mlinarstva in žagarstva na vodni pogon,« pravi Matjaž Debevc.

Matjaž Debevc je ponosen na vsak svoj projekt, je pa vsak zgodba zase. »Nemalokrat je obstoječi leseni postroj v objektu v zelo slabem stanju ali pa ga je zob časa že tako načel, da je treba izdelati repliko. Vsa leta uspešno sodelujemo tudi s pristojnimi Zavodi za kulturno dediščino,« poudarja.

Uporablja se sedem vrst lesa

In kakšen les se uporablja pri mlinih na vodni pogon? Debevc odgovarja, da se za leseni del mlinskega postroja uporablja sedem vrst lesa: jelko, hrast, črni gaber, črni dren, jesen, bukev in smreko. »Izbira lesa se loči pokrajine do pokrajine, vedno pa se prilagajamo tradiciji območja, kjer mlin stoji,« pravi. Dodaja pa, da je danes težko dobiti pravi les; največji izziv je hrastov les za os, saj se hrastov les namreč suši in zori zelo počasi.

Trubarjeva domačija; Foto: Osebni arhiv Mizarstva DMŽ Matjaž Debevc

Tudi unikatni izdelki in pohištvo

Izdelava in renoviranje mlinov in žag na vodni pogon pa ni edina dejavnost Mizarstva Debevc. Proizvajajo tudi raznovrstne unikatne izdelke in pohištvo ter izdelke in pohištvo po želji in naročilu strank. »Izdelujemo visokokakovostne izdelke, s katerimi smo v letih svojega udejstvovanja ustregli vsem, še tako zahtevnim željam naših strank,« poudarja Matjaž Debevc.

Največji projekti na področju vodnih mlinov Mizarstva Debevc

Prvi večji projekt je bila rekonstrukcija, obnova in restavratorska dela in zagon na Ruperčičevemu mlinu v Tehniškem muzeju v Bistri v prvi polovici leta 1991. Ostali njihovi večji projekti pa so:

 


V reviji Ekodežela Gozd in les smo objavili članek o izdelavi in renoviranju mlinov in žag na vodni pogon v Mizarstvu DMŽ Matjaž Debevc. Na prvi strani članka smo objavili fotografijo vodnega mlina, ki pa ni njihovo delo. Ker pod fotografijo to ni izrecno označeno, so bralci lahko razumeli, da je tudi ta mlin prišel iz delavnice te mizarske hiše. Tule objavljamo članek, kjer so vsi mlini delo Mizarstva DMŽ Matjaž Debevc, ki ima na tem področju že tridesetletno tradicijo.

(Visited 797 times, 4 visits today)