Pri rastlinski pridelavi se počasi uveljavlja precizno kmetijstvo, pri reji živali že delujejo roboti za molžo. Razvoj na obeh področjih pa se dolgoročno steka v celovito robotizacijo.
Koncepti pametnega podeželja prinašajo novosti tudi na področju kmetijske mehanizacije, ki postaja vse bolj sofisticirana, digitalizirana in robotizirana. Poznavalci pravijo, da pri kmetijski in gozdarski tehniki razvoj pri uvajanju digitalnih rešitev ne zaostaja v primerjavi z drugimi dejavnostmi. Ob tem so zaradi dela z živimi organizmi proizvodni procesi praviloma veliko bolj zahtevni, zato so sodobne digitalne rešitve še bolj potrebne.
Pri rastlinski pridelavi sta pri preciznem kmetijstvu v ospredju ciljno usmerjeno gnojenje in varstvo rastlin, posebej uporaba herbicidov. Z avtomatiziranimi postopki se bo v prihodnje gnojilo le tam in toliko, kot je treba na posameznem delu njive, herbicide pa uporabljalo le tam, kjer so pleveli. Pri živinorejski proizvodnji danes že delujejo molzni avtomati (roboti), razvijajo se elektronske naprave za ugotavljanje stanja in za nadzor zdravja živali.
Za avtomatizacijo in robotizacijo morajo biti prilagojene tudi površine
»Za precizno poljedelstvo je pomembna natančna satelitska navigacija traktorja in traktor, ki komunicira z različnimi priključki, kot so sejalnica, trosilec umetnega gnoja, škropilnica … Izjemno pomembno je tudi, da dobljene podatke, ki jih sodobna kmetijska mehanizacija skupaj s priključki ustvarja med opravljanjem določene naloge, zajamemo in kasneje tudi uspešno obdelamo in razumemo. Le na takšen način je možen napredek, ki ga omogočajo sodobna pomagala,« razlaga dr. Blaž Germšek, predstojnik Infrastrukturnega centra Jablje Kmetijskega inštituta Slovenije.
Robotizacija kmetijstva se mu zdi logičen nadaljnji korak v t. i. preciznem kmetijstvu, saj bo povečala storilnost, zmanjšala lastno ceno proizvodov in, tako upa Germšek, pocenila končne izdelke za potrošnika. Drži pa, da se robotizacije lahko lotimo v le za to prirejenih in namensko urejenih nasadih, obdelovalnih površinah in rastlinjakih.
Večja preglednost nekaterim ne diši
»Danes nam tehnologija prenosa podatkov omogoča sijajne možnosti za povezovanje in izmenjavo podatkov na različne načine, prav tako nam digitalne rešitve poenostavljajo določene naloge in namesto nas delajo vnaprej dogovorjene stvari/izračune. Vse to je zelo dobrodošlo in odlično pri potencialnem partnerskem povezovanju različnih deležnikov. Prav tako te vsebine delijo informacije in beležijo določene delovne korake, s čimer povečujejo transparentnost v celotni verigi, kar pa je (na žalost) v nekaterih primerih glavna težava, zakaj se tovrstne tehnologije v večji meri na kmetijska podjetja ali skupnosti ne uvajajo,« razlaga Blaž Germšek.
Digitalizacija kot osnova za izboljšave
Na Kmetijsko gozdarski zbornici pa pravijo, da vsak kmetijski stroj deluje na svoj poseben način in za točno določen namen. »Z uvajanjem digitalizacije oziroma izboljšanja delovanja in učinkovitosti izboljšujemo te lastnosti. Koncept pametnih vasi v tem delu lahko razumemo kot ustrezno okolje v smislu izboljšanja delovanja kmetije, vasi, pozitivnih vplivov na okolje, izmenjavo izkušenj, dobrih praks itd. ter tako celostnega razvoja podeželja,« razlagajo.
Digitalizacija tako ni nova tehnologija, je orodje za boljše tehnologije, zato jo kot takšne ne moremo obravnavati kot novo tehnologijo. Z uvedbo digitalizacije v kmetijsko proizvodnjo (stroji, roboti, krmilne naprave, avtomatizacije itd.) različne tehnologije v kmetijstvu naredimo učinkovitejše, opravila oziroma procesi so natančnejši, olajšamo same procese na kmetijah z lažjim upoštevanjem vseh zahtev, s katerimi se srečuje slovensko kmetijstvo (podnebnih, okoljskih, navsezadnje tudi administrativnih…).
Članek je bil objavljen v reviji Eko dežela Pametno podeželje 2020.