Hude težave za večino kmetijskih panog. Odkupne cene mesa so strmoglavile, nič bolje ne kaže gozdarstvu. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so na začetku decembra opozorili na vse bolj pereče stanje na kmetijskih trgih v bolj ali manj vseh kmetijskih panogah. Položaj se po njihovih besedah kljub nekaterim ukrepom s strani države iz dneva v dan slabša. Z največjimi izzivi se soočajo govedoreja in prašičereja ter posamezne rastlinske pridelave in dejavnosti, ki so vezane na prodajo v javne zavode, gostinstvo in turizem.
Predsednik KGZS Roman Žveglič je v izjavi za medije na začetku decembra kot najbolj perečo težavo izpostavil predvsem govedorejo in prašičerejo ter posamezne rastlinske pridelave in dejavnosti, ki so vezane na prodajo v javne zavode, gostinstvo in turizem. Trenutno so namreč odkupne cene mesa višje tudi na Hrvaškem, v Romuniji, na Poljskem in Češkem, kar je po njegovem mnenju skrb vzbujajoče. Cene govejega mesa so recimo padle že aprila in se od takrat ne dvigujejo, drugje po evropskem trgu pa padec cen ni bil tako drastičen kot pri nas in tudi cene ostajajo stabilne. V Sloveniji že tako uvozimo zelo velike količine govejega mesa, veliko več, kot ga priredimo sami. Obseg odkupa se sicer ni bistveno zmanjšal, a so se cene v maloprodaji dvignile za razliko od odkupnih cen za kmeta. Na KGZS so opozorili tudi, da v Sloveniji beležimo porast zakola kategorij krav in telic, kar je dolgoročno skrb vzbujajoče.
V novembru so močno padle odkupne cene prašičjega mesa, kar je posledica afriške prašičje kuge in epidemije Covida-19, zaradi katere je prišlo do prepovedi izvoza prašičjega mesa v nekatere države in posledično presežkov prašičjega mesa na evropskem trgu.V primeru, da presežkov prašičjega mesa ne bo možno umakniti z evropskega trga, na KGZS pričakujejo nadaljnje padanje odkupnih cen, opozarjajo pa, da dolgoročno to vpliva tudi na znižanje odkupnih cen govejega in perutninskega mesa.
Ljudi je treba ozavestiti, kakšna je hrana, ki jo jedo, in od kod prihaja
»Od živilske industrije pričakujemo, da takoj pristopi k pogajanjem s svojimi kupci za zagotovitev ustreznega razmerja cen v verigi in zagotovi odkupne cene vsaj v višini lastne cene pridelave. Na trgovce se obračamo s prošnjo, da prednostno odkupujejo slovenske kmetijske in živilske proizvode ter sorazmerno zmanjšajo uvoz. Od države pričakujemo, da izvaja sheme pomoči za sektorje v težavah ter naredi temeljito analizo strukture cene v verigi za zadnjih sedem mesecev letošnjega leta. Prav tako je nujna analiza masnih tokov letošnjega leta in preverjanje morebitne zlorabe moči nad šibkejšim deležnikom. Potreben je temeljit nadzor nad označevanjem mesa in masnimi bilancami pri posameznih nosilcih dejavnosti. Od varuha v verigi preskrbe s hrano pričakujemo preverjanje morebitnih nepoštenih praks v mesni verigi,« je o pričakovanjih v prihodnje povedal predsednik KGZS. Dokler navedene zahteve do živilske industrije, trgovine in države niso upoštevane, sredstva za promocijo namreč dosegajo nasproten učinek. Zato bi bilo po mnenju KGZS treba denar za promocijo usmeriti v ozaveščanje potrošnika, od kod prihaja in kakšna je hrana, ki jo jedo.
Kot je povedal Žveglič, so kmetje zaradi razmer na trgu vse bolj obupani: »Kar nekaj kmetij se je odločilo, da ne bo več hlevilo. Najbolj prizadete so predvsem kmetije, ki od tega živijo, pa tudi vsi, ki se zdaj zadolžujejo za pokrivanje sprotnih stroškov, saj bo treba ta sredstva vrniti. Na zbornici jih mirimo in upamo, da z ostalimi deležniki najdemo ustrezne rešitve. Se pa bojimo, kaj bo sledilo, če nam to ne uspe.«
Članek je v celoti objavljen v reviji Eko dežela Gospodarstvo 2020/2021.
