Po besedah strokovnjakov z Zavoda za gozdove Slovenije so naši gozdovi dobro ohranjeni in na splošno v boljšem stanju kot pred 25 leti.
»V zadnjih 25 letnih smo priča dvigovanju lesne zaloge, prirastka in posledično možnega poseka lesa, ki se je povečal za skoraj 40 odstotkov,« povedo. Dodajo, da smo bili uspešni tudi pri varovanju in ohranjanju naravne raznovrstnosti gozdov – gozdnogospodarski načrti v Sloveniji veljajo kot upravljavski načrti za območja Natura 2000, ki prekrivajo 50 odstotkov slovenskih gozdov. Takšna rešitev je v Evropi edinstvena in priča o načinu upravljanja z gozdovi v Sloveniji.
Posebnost (v evropskem merilu) pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi je relativno veliko število lastnikov gozdov in relativno majhna zasebna gozdna posest. V Sloveniji je 413.000 lastnikov gozdov, povprečna gozdna posest meri 4,1 hektarja, pri čemer zaradi solastništva odpade na posameznega lastnika v povprečju le 2,8 hektarja. Tudi struktura gozdnih posestnikov je precej nehomogena, saj ima 66 odstotkov posestnikov v lasti le do hektar gozda, nadaljnjih 24 odstotkov pa od dva do pet hektarjev. »Tovrstna posestna struktura predstavlja določeno oviro pri organizaciji gospodarjenja z gozdovi, hkrati pa ima nekatere pozitivne učinke, kot je na primer varovanje biotske raznovrstnosti v gozdovih,« poudarijo na Zavodu za gozdove in na MKGP.
Kaj lahko storimo za ohranjanje slovenskih gozdov?
Zavod za gozdove Slovenije svetuje:
• »Aktivno gospodarimo s svojim gozdom. V Sloveniji je več kot 413.000 lastnikov gozdov. Aktivni lastniki redno obiskujejo svoje gozdove in jih pregledujejo, predvsem pa so pozorni na znake napada podlubnikov (ti letos že rojijo) in drugih škodljivih organizmov. Redno izvajajo ukrepe nege gozda ter upoštevajo odločbe in napotke Zavoda za gozdove Slovenije.
• Upoštevamo veljavno zakonodajo in pravila gozdnega bontona. V gozdnem bontonu so združeni napotki za skrbno in varno gibanje v gozdu. V celoti je dostopen na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije.
• Udeležujemo se akcij čiščenja, obnove in nege gozdov ter širimo informacije o pomenu gozdov, ki jih čez celotno leto pripravljajo številne gozdarske in okoljske organizacije. V času epidemije koronavirusa tovrstne akcije žal ne potekajo, zato vas vabimo k spremljanju in deljenju informacij Zavoda za gozdove Slovenije in drugih organizacij.«
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Gozd in les 2020.