Dan lokalne hrane, praznik lokalne pridelave in predelave ter spodbujanja lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja, so prejšnji teden organizirali v Zeleni točki, ki povezuje več kot 70 lokalnih dobaviteljev iz Pomurja, in tudi širše.
S pomočjo več kot 70 lokalnih pridelovalcev Zelena točka oskrbuje končne kupce v prodajalni na Industrijski ulici v Murski Soboti, prek razvozov pa tudi restavracije, hotele, šole, vrtce in domove za starejše po Pomurju. V času epidemije je razvila prodajo z razvozi do gospodinjstev in podjetij po Pomurju in se s tem še bolj približala kupcem. Mesečno Zelena točka proda preko 46 ton sveže zelenjave in sadja, ponudbo pa dopolnjuje več kot 300 različnih lokalnih in drugih izdelkov, kot so vložena zelenjava, med, čaji, sokovi, olja, kisi idr. Za zagotavljanje konkurenčnosti na trgu mora ponudbo lokalnih proizvodov dopolniti s proizvodi iz uvoza, saj lokalni proizvodi niso na voljo celo leto. Mag. Denis Topolnik, predsednik zadruge, poudarja: »Slovensko sadje in zelenjava v strukturi prodaje predstavljata več kot 50 % količin.« Kar v primerjavi s tretjinsko samooskrbo na področju sadja in zelenjave v Sloveniji ni malo.
Zadruga z lastno prodajalno in inovacijsko tehnološkim grozdom
Zadruga Skupina vrtovi panonski združuje več kot 20 zlasti zelenjadarskih kmetij iz Prekmurja. Zaradi zagotavljanja pravičnejših gospodarskih donosov v dobavni verigi, so leta 2013, ustanovili lastno prodajalno (pristop od spodaj navzgor) in s tem vzpostavili kratko dobavno verigo, trgovino Zeleno točko. Zadruga je ustanovila tudi ITC (Inovacijsko tehnološki grozd) Murska Sobota, nepridobitni, raziskovalno/inovacijsko usmerjen zavod, ki izvaja različne evropske projekte in je tudi pobudnik evropskega stičišča za digitalizacijo kmetijstva ter proizvodnje hrane DIH AGRIFOOD, največjega DIHa za agro-živilski sektor v Evropi, ki zagotavlja storitve razvoja, prenosa tehnologij in inovativnih pametnih rešitev v kmetijstvu in proizvodnji hrane s ciljem, da pri tem ustvarja maksimalno vrednost za slovenski in evropski sistem kmetijstva in proizvodnje hrane.
Kratke oskrbne verige
»Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana je ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike,« je izpostavila Maša Žagar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo na MKGP, ki spodbuja povezovanje v kmetijskem sektorju in krepitev vloge kmeta in oskrbo potrošnikov s kakovostno hrano. Pomembnost oskrbe prebivalcev s hrano, ki ohrani svežino in več hranilnih vrednosti, je izpostavil tudi župan murskosoboške občine, dr. Aleksander Jevšek. MO Murska Sobota sodeluje z Zeleno točko v evropskem projektu Cities 2030, ki se ukvarja ravno s vprašanjem zagotavljanja hrane prebivalcem mest.
Tehnološko napredna sledljivost
Zelena točka želi nadgraditi svojo transparentnost in potrošniku omogočiti vpogled v faze pridelave zelenjadnice od posaditve na njivi do trenutka, ko je postavljena na polico v Zeleni točki. V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je Zelena točka uvedla sledljivost na osnovi tehnologije veriženja blokov (blockchain) za 3 zelenjadnice (solata, paprika, blitva), kar bo v prihodnje razširjeno na vse lokalne proizvode. »Tehnologija veriženja blokov je idealna rešitev za zagotavljanje transparentnosti in preprečevanja goljufij, kjer z omrežjem verige blokov, ki je porazdeljeno med deležnike oskrbovalne verige, katerim na uporabniku prijazen način (z mobilno aplikacijo) omogoča v procesu učinkovito in varno shranjevanje svojih aktivnosti, kar privede do preverljive verige. Takšna rešitev omogoča končnim kupcem, da s preprostim skeniranjem QR kode v trgovini, pridobijo vpogled v celotno zgodovino izbranega proizvoda, tj. od spravila, transporta do prevzema v trgovini,« je nov korak v zagotavljanju transparentnosti predstavil doc. dr. Muhamed Turkanović, FERI UM.
Zelena točka želi delovati napredno in trajnostno, zato je preko ITC Murska Sobota vključena v različne evropske projekte s področja novih tehnologij, razvoja kratkih dobavnih verig in je kot »živi laboratorij« vključena v evropsko mrežo živih laboratorijev, ki vključuje več kot 130 tovrstnih laboratorijev iz vse Evrope. Živ laboratorij je odprt inovacijski ekosistem, ki integrira raziskave in inovacijski proces v realnem okolju (sledljivost, upravljanje z odpadki, testiranje in implementacija različnih IoT tehnologij na kmetijah). Prenos znanja pa poteka preko digitalno inovacijskega stičišča DIH AGRIFOOD z namenom digitalne preobrazbe in vpeljavo naprednih tehnologij. »DIH AGRIFOOD povezuje več kot 850 organizacij s področja agro-živilstva v Evropi,« je povedala dr. Saša Štraus iz ITC Murska Sobota/DIH AGRIFOOD.