Po nekaterih podatkih naj bi bilo že do leta 2020 na svetu povezanih 1,5 milijarde naprav, ki dnevno zberejo ogromno količino podatkov. Njihovo ročno premetavanje je praktično nemogoče, vendar pa lahko s pravilno obdelavo in uporabo podatkov podjetje ogromno pridobi. Pri tem pa ne smemo pozabiti na varnost.
Stanje na področju informacijske tehnologije (IT) in procesne in¬¬¬formatike (OT) se v slovenskih družbah razlikuje glede na dejavnost, ki jo te družbe opravljajo, vendar pa se večina podjetij vse bolj zaveda vrednosti podatkov. Tako na primer po nekaterih ocenah pridobimo od 80 do 90 odstotkov vseh podatkov, zato je na mestu vprašanje, kaj z njimi počnemo in kako jih bomo pretvorili v koristno informacijo. Podjetja se tega zavedajo, zato vse več pozornosti posvečajo tako zbiranju kot tudi pravilni obdelavi in uporabi podatkov. Zmožnost zajemanja, obdelave in razumevanja nepregledne množice podatkov ter njihove pretvorbe v nekaj novega s pomočjo najsodobnejših tehnologij so lahko namreč ključ do uspeha podjetja. »Trenutno se skoraj 90 odstotkov podatkov iz interneta stvari (Internet of Things, IoT) nikoli ne obdela,« pravi Boštjan Gabrijelčič, vodja rešitev za upravljanje s sredstvi v IBM Evropa. Vendar pa ni povsod tako. Mnoga inovativna podjetja te podatke že uporabljajo za višanje vrednosti svojih storitev in za povečanje zadovoljstva strank.
Končna odločitev je v rokah človeka
»S pomočjo umetne inteligence lahko podatke razumemo, jih osmislimo in se iz njih učimo, torej uporabimo pridobljeno znanje za nenehno prilagajanje in izboljšave,« je prepričan Gabrijelčič. Posebni algoritmi lahko poiščejo stične točke in sortirajo podatke ter jih tako naredijo bolj uporabne, vendar pa mora končno odločitev še vedno sprejeti človek. Umetna inteligenca, pri kateri gre za avtomatizirane procese avtomatskega učenja in razvrščanja ter urejanja podatkov, ustvari samo podlago za odločanje. Je torej nekakšna pripravljalna faza za sprejemanje odločitev. Sistemi zbiranja in obdelave podatkov namreč niso namenjeni nadomeščanju ljudi, ampak jim želijo le olajšati delo, jih usmerjati in voditi v pravilno odločitev oziroma jih naučiti delati bolje.
Podatki uporabni za številne inovacije
Podjetja lahko podatke, ki jih pridobijo s pomočjo interneta stvari, uporabijo za številne inovacije. Tako si lahko na primer z njimi pomagajo pri oblikovanju izdelkov – s pomočjo IoT zbirajo ključne podatke o načinu uporabe izdelkov in vrsti okolij, v katerih se bodo uporabljali, kar bo omogočilo krajše razvojne cikle in njihovo boljšo kakovost, pove Gabrijelčič. Pomagajo jim lahko tudi do bolj učinkovite proizvodnje – tako lahko na primer z zbiranjem in analiziranjem podatkov iz celotne proizvodnje podjetja odpravijo napake in izpade ter zvišajo svojo učinkovitost. Poleg tega si lahko z IoT pomagajo tudi pri vzdrževanju. S pomočjo IoT lahko predvidijo, katere dele je treba najprej servisirati ali zamenjati, s tem pa si znižajo stroške vzdrževanja in zmanjšajo število okvar. Z večjim nadzorom, avtomatizacijo, odzivnostjo in poznavanjem situacije pa lahko podjetja izboljšajo izkušnje strank, ki uporabljajo njihove izdelke in storitve, pove sogovornik. Poudari, da IBM na področju IoT združuje ogromno strokovnega znanja. »Naš Watson IoT center v Münchnu predstavlja 200-milijonsko naložbo IBM v razvoj na področju interneta stvari in je ena od največjih IBM zavez Evropi. Združuje 1.000 raziskovalcev, razvijalcev, svetovalcev in oblikovalcev, ki v edinstvenih »kolaboratorijih« razvijajo inovacije prihodnosti na področju interneta stvari in industrije 4.0,« pojasni Gabrijelčič.
Kako pametno uporabiti veliko količino podatkov
Toda kako najbolje, pametno in učinkovito uporabljati veliko količino podatkov, ki je v določeni panogi danes na voljo? Gabrijelčič odgovarja s konkretnimi primeri. Družba ABB, ki je ena od največjih inženirskih podjetij na svetu in proizvaja opremo za elektrarne, industrijsko opremo, sistem za avtomatizacijo in robotske sisteme, je v svoje tovarne vključila umetno inteligenco IBM Watson in kognitivne računalniške zmožnosti v proizvodne obrate. »To jim pomaga pri identificiranju napak s pomočjo produkcijskih slik v realnem času, ki so zajete s sistemom ABB in nato analizirane s pomočjo IBM Watson IoT za proizvodnjo. Prej se je te preglede opravljalo ročno, kar je bilo pogosto počasno in nezanesljivo,« pove Gabrijelčič. Drugi primer je finsko inženirsko podjetje KONE, ki proizvaja stavbna dvigala, tekoče stopnice, avtomatska vrata in drugo. »Podjetje uporablja tehnologije Watson IoT, ki temeljijo na IBM oblaku, za povezovanje, daljinsko spremljanje in optimizacijo upravljanja več kot milijona dvigal in tekočih stopnic po svetu. Namesto da bi morali poklicati servisnega inženirja ali se držati urnikov vzdrževanja, lahko KONE v realnem času predvidi in se odzove na izbrane tehnične težave,« pojasni Gabrijelčič.
Celoten članek je objavljen v reviji Eko dežela, Industrija 2019.
