Site icon Eko Dežela

Ženski in moški vidik se pri opremljanju doma pogosto dopolnjujeta

Ženske imamo v različnih situacijah pogosto nekoliko drugačen pogled – in ko gre za ustvarjanje ali opremljanje doma, ni nič drugače.

Nina Hudnik, nepremičninska posrednica in direktorica podjetja Roni nepremičnine, pravi, da smo ženske običajno veliko bolj vizualne, zato veliko damo na sam videz. »Bolj smo pozorne na svetlobo, dobro energijo prostora ali urejenost naselja na primer. V ospredju so občutja, medtem ko moški izbirajo v večini racionalno,« pojasnjuje svoje izkušnje o izbiri hiše ali stanovanja. A tudi to ni nujno vselej pravilo.

Vloge so v resnici pogosto obrnjene

Po izkušnjah Nine Hudnik se moški pogosteje odločijo za nakup nepremičnine, četudi ta ne zgleda urejeno, a se nahaja na dobri lokaciji in ima soliden trženjski potencial. Vseeno pa poudarja, da meja med ženskami in moškimi ni vedno tako strogo začrtana. »Tako ženska, ki je investitorka, v ospredje postavlja racionalnost pri nakupu, saj je izkušena in je razvila tovrstne sposobnosti,« dodaja sogovornica.

S tem se strinja tudi arhitektka Mojca Gregorski, ki pravi, da nas včasih lahko realnost zaradi naših privzetih predsodkov preseneti. Sama ima denimo s svojimi naročniki precej raznolike izkušnje. »Če bi odgovorila na hitro, bi rekla, da moški manj komplicirajo, ampak imam pravzaprav obratne izkušnje. Imela sem že primer moža, ki je bil izjemno osredotočen na detajle in je želel vedeti vse, medtem ko je žena želela le ”pravo kvadraturo in da ne bo treba preveč čistiti”,« pojasnjuje.
Dejanska situacija je torej precej odvisna od posameznika, stanje pa se znatno spreminja tudi s prihodom novih generacij, ki si zdaj postavljajo hiše. Tradicionalnih vzorcev, kot smo jih bili vajeni, ni več, vloge in pričakovanja pa se – vsaj v našem prostoru – počasi mešajo med seboj.

‘Projekt hiša’ lahko razgali neusklajenosti v razmerju

Ne glede na to, kakšno vlogo izpolnjujemo in kako dobro se s svojim partnerjem razumemo, pa je pri gradnji doma pomembno, da gre za skupno odločitev, pri kateri sodelujeta oba. Običajno že zato, ker ima vsak od para svoj pogled – in praviloma se dopolnjujeta.
»Redki so tisti, ki imajo enake poglede na gradnjo hiše, opremljanje doma in podobno, čeprav mislijo, da so podobno razmišljujoči, ker živijo skupaj. In ravno pri načrtovanju hiše, ki je zelo osebna stvar (ker se moraš vprašati, kdo si, kako živiš, kaj si želiš in kakšne so tvoje navade), pari pravzaprav odkrivajo tako sebe kot medsebojne odnose,« pojasnjuje arhitektka.

Pogosto se zgodi, da se pri tem eden od para zaradi neizpolnjenih pričakovanj čuti prizadetega ali prikrajšanega, nekateri pa se med načrtovanjem hiše tudi razidejo. A razlog za razhod nikoli ne tiči v samem projektu, pač pa ta že sicer obstoječa neskladja v razmerju le še bolj razgali.

Najboljše je imeti uravnoteženo mešano ekipo

Kakšna pa je zadeva iz drugega zornega kota? Po izkušnjah Mojce Gregorski imajo tudi stranke pogosto določena pričakovanja, ki temeljijo na spolu. »Nekateri naročniki vedo, da si želijo arhitektke, saj ženske tradicionalno pogosteje delajo interierje. Prav tako se bo ženska morda globlje posvetila delu do zadnjega detajla, vse do izbire blazine za zofo,« pojasnjuje sogovornica.
Tako je po njenem dokaj običajno, da investitorji za oblikovanje interierja iščejo ženske oblikovalke, za izzive s tehnične plati pa se raje obrnejo na moške.

Kljub temu pa pogled, obarvan s tovrstnimi predsodki ni zares odraz realnega stanja na trgu.
»Sama poznam nekatere arhitekturne biroje, ki jih sestavljajo samo moški, ukvarjajo pa se zgolj z interierjem in so zelo uspešni v vseh vidikih poslovanja,« pravi sogovornica, ki pa poudarja, da je najboljše imeti uravnoteženo, moško-žensko ekipo. V tem primeru marveč vsak član doprinese ne le različne kompetence in znanja, pač pa tudi lastne intuitivne lastnosti.

Vedno bolj se posvečamo energetskemu vidiku

Arhitektura se je skozi čas vedno spreminjala glede na nova odkritja in spoznanja, dandanes pa ob kompleksnosti družbe, obsežni globalizaciji in preprosti dosegljivosti skoraj vseh materialov, trendi skorajda niso več prisotni. Mojca to opiše z besedami: »Trend je to, da ni trenda.« Edini merili sta tako denar in individualen okus investitorjev. Izjema so umetno ustvarjeni trendi, ki jih kreirajo proizvajalci zaradi dviga svoje prodaje in se običajno menjajo vsako leto.

Vseeno pa je opaziti nekatere težnje, ki zadnje čase prihajajo bolj do izraza, a nimajo neposredne povezave s samim videzom. »Vedno bolj pogosto je vprašanje, koliko bo s hišo dela, koliko obnove in kasnejšega vlaganja bo zahtevala. Bolj kot z vidika dizajna smo pozorni na energetski vidik in na to, kako zagotoviti optimalno razmerje med porabo in stroški,« pojasnjuje sogovornica.

Poleg tega opaža, da se vse več pozornosti namenja tudi samim materialom, predvsem jo veseli, da se v ospredje počasi spet vrača les. »Upam, da se v arhitekturi in gradnji razvija podoben trend, kot smo ga opazili že pri prehrani. Da bi tudi na tem področju poskušali uporabljati čim več domačih proizvodov in virov,« dodaja.

Skrb za okolje se pozna tudi pri oblikovanju prostorov

Kakšne odločitve pa sprejemamo pri oblikovanju notranjosti? Po besedah arhitektke in notranje oblikovalke Petre Mali trenutno prevladujejo zemeljski odtenki in topli toni, tako za stene in tla kot za pohištvo, ki jih kombiniramo s kosom pohištva ali tkanine v živih barvah. V ospredju je občutek naravnega videza v očiščenem modernem prostoru in zavedanje o pomembnosti natančnega načrtovanja, funkcionalnega prostora in trajnostnega designa.

Če so se trendi v prejšnjem stoletju izrazito menjali, se dandanes naročniki zavedajo, da oprema prostora ni le trenutna modna muha in bolj stremijo k dolgotrajni uporabi. »Prevladujejo trajnostni materiali, kot so les, kamen in steklo, saj je prvič v zgodovini skrb za okolje in naravo na visokem mestu pri izbiri opreme za dom,« pojasnjuje Nina Hudnik.

Po njenih besedah se v notranjih prostorih v precejšnji meri pojavlja brutalizem z uporabo betona kot prevladujočega elementa ter monumentalnosti in robustnosti nekaterih kosov pohištva. Brezčasni oblikovalski kosi pohištva iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja pa so stalnica vsakega modernega domovanja. »Prostori so očiščeni nepotrebnih okraskov in motenj, zato so posledično bolj prijetni in dajo človeku možnost, da zadiha in najde mir v svojem domovanju,« še doda sogovornica.

Nepremičninski trg skozi ženske oči

Poslovni svet pri nas v veliki meri še vedno krojijo moški, a si ženske postopoma in vztrajno utiramo pot. Nina Hudnik o svojih izkušnjah z delom na nepremičninskem trgu pravi, da ima vloga žensk tu še vedno pridih manjvrednosti, rezultate pa bo dosegla res le vztrajna, odločna in prilagodljiva ženska.

»Opažam da se investitorke srečujejo s kompleksnejšimi pogajanji, navadno s seboj pripeljejo sodelavca ali zastopnika, da se energije po razporedijo. Moški svet težko sprejema vodilno vlogo ženske,« ugotavlja. Nekoliko lažje je pri poslih posredovanja pri prodajah in nakupih, kjer so udeležene družine in posamezniki, saj tu v ospredje stopijo materinski čut, občutek varnosti in umirjenosti skozi postopek prodaje, sogovornica pa prihodnost vidi predvsem v združevanju ženske in moške energije, saj harmoničnost teh odnosov prinaša dolgoročne rezultate.

(Visited 46 times, 1 visits today)