»Pričakujemo, da bodo v naslednjih generacijah tehnološke funkcionalnosti v pametnem domu nadgrajene na primer s socialnimi funkcijami, integriranim izobraževanjem na daljavo, daljinskim preverjanjem zdravja,« prihodnost življenja v pametnih stavbah oriše prof. dr. Sašo Medved, predstojnik katedre za toplotno in okoljsko tehniko na Fakulteti za strojništvo.
V zadnjem času se vse pogosteje uporablja termin pametni dom. Kaj pravzaprav to pomeni in kaj vse izraz zajema? »V teoriji naj bi pametne stavbe z vgrajenimi sistemi in umetno inteligenco prepoznale osebne lastnosti stanovalcev in njim prilagodile notranje okolje tako, da to postane optimalno z vidika zdravja, visoke storilnosti dela, ki ga opravljajo v nekem trenutku, in prijetnega bivanja nasploh,« odgovarja Sašo Medved. Vse to naj bi sistemi zagotovili ob čim manjši rabi energije in obremenitvah okolja ter ob čim nižjih stroških delovanja stavbe.
Kot pravi sogovornik, pametni sistemi tudi stalno presojajo, kaj se bo dogajalo v okolici stavbe in v stavbi v prihodnosti, na primer prek spremljanja vremenske napovedi in elektronskih urnikov stanovalcev, in temu prilagajajo delovanje stavbe.
»Tako pametnih stavb sicer danes še ne gradimo, so pa na trgu naprave, ki so pripravljene na pametno delovanje. Poznan slovenski proizvajalec toplotnih črpalk na primer v svoje izdelke vgrajuje umetno inteligenco za optimalno prilagajanje delovanja teh naprav vremenu v prihodnjem dnevu, saj to vpliva na rabo toplote in hladu v stavbi. Ali znan tuj proizvajalec, ki izdeluje t. i. hibridne generatorje toplote s plinsko kurilno napravo in električno toplotno črpalko, ki se na osnovi trenutne cene obeh energentov odloča o najcenejšem načinu ogrevanja,« ponazori sogovornik.
Kaj nas čaka v prihodnosti?
Trenutno smo na začetku druge generacije pametnih stavb, v katerih bodo pametni sistemi v večji meri prevzeli odgovornost za optimalno medsebojno delovanje vseh stavbnih sistemov, je prepričan Medved, opozori pa, da gre še vedno za tehnološke sisteme.
Medved je prepričan, da je potencial pametnih stavbnih sistemov še bistveno širši in pričakuje, da bodo v naslednjih generacijah tehnološke funkcionalnosti nadgrajene na primer s socialnimi funkcijami, integriranim izobraževanjem na daljavo, daljinskim preverjanjem zdravja.
Članek je v celoti objavljen v reviji Eko dežela junij 2020
