Dr. Mitja Košir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo opozarja na pomen barve kritine na absorpcijo sončnega sevanja. Temnejše kritine namreč absorbirajo večjo količino sončnega sevanja, kar pomeni, da se površina strehe bolj segreje.
Tako je notranjost stavbe bolj dovzetna za pregrevanje, poleg tega pa ima takšna kritina v poletnem času negativen vpliv tudi na celotno urbano okolico, saj pripomore k pojavu t. i. urbanih toplotnih otokov. »Do tega pojava pride zaradi kombinacije več faktorjev. Eden od bistvenih je povečana absorpcija stavbnih in tlakovanih površin za sončno sevanje – te površine se posledično močno segrejejo in s časovnim zamikom segrevajo okoliški zrak. V mestnih središčih je temperatura zraka lahko tudi za nekaj stopinj Celzija višja kot recimo v primestnem ruralnem območju, kar poveča potrebo po hlajenju stavb, prispeva pa tudi k večji onesnaženosti zraka,« pojasnjuje.
K zmanjšanju temperature zraka v urbanem okolju sicer pomembno pripomorejo ozelenele strehe. Med okoljskimi prednostmi zelenih streh velja omeniti še zadrževanje meteornih voda ob nalivih, čiščenje deževnice, čiščenje zraka in zmanjšanje izpusta ogljikovega dioksida. Zelene strehe zagotavljajo življenjski prostor za različne vrste organizmov in pripomorejo k obnovitvi ekoloških ciklov, poleg tega pa z njimi nadomeščamo zelene površine, ki smo jih izgubili zaradi urbanizacije.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Gradimo 2021.
