Oživljanje gradbeništva se kaže tudi v povečevanju zanimanja za šolanje na gradbenih izobraževalnih ustanovah – tako na poklicni, srednješolski kot univerzitetni ravni.
Zlom gradbeništva se je odrazil tudi na osipu vpisa na gradbene šole na vseh ravneh. Konjunktura in medijske novice o novih poslih pa zopet polnijo šolske klopi, ki pa še daleč niso polne. Dobra stran tega pa je, da diplomanti zelo hitro dobijo zaposlitev. Drži pa, da Slovencem poklic zidarja pretirano ne diši.
Posledica konjunkture v gradbeništvu je tudi krepitev povpraševanja po kadrih v tej panogi. Več po kadrih z nižjimi poklicnimi znanji in manj po tistih z višjo in univerzitetno izobrazbo. Se pa na univerzitetni stopnji pozna zlom gradbeništva v prejšnjem desetletju, saj je vpis močno upadel, ustavil se je šele pri lanskem vpisu. Podobno je tudi na srednješolski in poklicni.
Mladi, ki se odločijo na šolanje na srednji stopnji, lahko tudi pridobijo štipendije iz različnih virov, ki jih lahko tudi kombinirajo. Za zidarja se pri nas šolajo tudi dijaki iz republik nekdanje skupne države. Na gradbene šole pa se vpiše veliko otrok na osnovi družinske tradicije in se po zaključku šolanja lahko zaposlijo v domačem podjetju.
