Še pred dobrim desetletjem je v Sloveniji veljalo, da je edina prava hiša tista iz zidakov, malte in betonskih vložkov, ki traja za vedno. Razvoj materialov in tehnologije pri gradnji montažnih hiš je v zadnjem času pogled na ustreznost montažnih hiš v Sloveniji precej spremenil. Veljavo so pridobile predvsem zaradi hitrosti gradnje, ki pa s sodobno klasično gradnjo tudi ni več tako velika. Tako klasična kot montažna gradnja imata vsaka svoje prednosti in slabosti
Na portalu Slonep pravijo, da je način gradnje v srednji Evropi odvisen predvsem od značilnosti okolja, nadmorske višine in tradicije. V južni Evropi prevladuje klasična gradnja predvsem zato, ker od sonca ogreti zidovi ponoči nudijo v notranjosti prijetno toploto, podnevi pa zmeren hlad.
»V severni Evropi, v predelih s hladnim podnebjem, pa je večina hiš grajenih z lesom, ker dobro izolativne stene omogočajo ohranitev v hiši pridobljene toplote. V Skandinaviji zaradi neprijaznega podnebja klasične gradnje skoraj ne poznajo. Opečna stena je slabši toplotni izolator, leseno ogrodje, povezano v celoto, pa lahko kljubuje vetrovom, snežnim obtežitvam in močnim potresnim sunkom. Les je zaradi majhne lastne teže v primerjavi z nosilnostjo izredno uporaben za gradnjo na področjih, kjer je zmanjšana nosilnost tal,« razlagajo na Slonep.
Montažna gradnja poteka hitreje …
Pri proizvajalcu montažnih hiš Lumar pravijo, da je montažna gradnja primerna za vse, ki želijo živeti v trajnostno grajeni hiši, si želijo hitre in čiste gradnje ter prijetnega in zdravega bivanjskega okolja, vendar pa sami nimajo želje biti vključeni v organizacijsko izvedbene faze gradnje. »Gradnja montažne hiše poteka veliko hitreje kot pri klasični gradnji, saj je hiša na ključ predvidoma dokončana v petih mesecih, s hitro gradnjo, organiziranim vodenjem gradbišča in celovito garancijo pa je zagotovo prihranjen čas in kakšen siv las,« poudarjajo.
Čas gradnje je sicer odvisen od zahtevnosti objekta, vrste izvedbe in izbranih materialov. Navadno se giblje od dveh pri hiši na delni ključ do petih mesecev pri hiši na ključ. Hiša je namreč predpripravljena v proizvodni hali, kar zagotavlja, da je na sami lokaciji zgrajena v zelo kratkem času in posledično zavarovana pred številnimi vremenskimi vplivi.
Ob tem pa velja dodati, da morate pri montažni gradnji praviloma sami poskrbeti za izkop gradbene jame, temelje in tudi izdelavo kleti, če jo potrebujete.
… klasična pa bolj v lastni režiji
Klasična gradnja poteka po ustaljenem vrstnem redu, saj je med posameznimi gradbenimi fazami potreben določen čas, zato je taka gradnja postopna in traja dalj časa kot montažna. Zgradba raste od temeljev navzgor po posameznih fazah. Tako gradnjo zato poenostavljeno imenujemo tudi mokra gradnja.
Če je za montažno gradnjo značilno, da se v večini izvede na ključ, je tega pri klasični gradnji manj in lastniki v lastni režiji s podizvajalci dokončujejo projekt. Čas do vselitve se lahko sicer dodatno raztegne zaradi vzporedne gradnje mojstrov, slabega vremena in drugih nepredvidenih vzrokov. Drži pa, da zaradi sodobnih materialov, tudi klasična gradnja danes lahko poteka hitreje kot v preteklosti in da če imamo na delu pravo ekipo ter se dobro organiziramo, so primeri, ko se v nov dom vselimo že prej kot v letu dni.
Tudi financiranje montažne gradnje je hitrejše
Ker klasična gradnja poteka daljše obdobje, jo hkrati lahko lažje prilagodimo svojim finančnim zmožnostim in proces financiramo postopoma.
V Lumarju pravijo, da je financiranje montažne hiše prav tako postopno, vendar zaradi same hitrosti gradnje hitrejše kot pri klasični gradnji. »Velika prednost montažne gradnje je tudi transparentnost naložbe, cena se med gradnjo ne spreminja. V fazi podpisa pogodbe ste tako seznanjeni s končno ceno, stroški gradnje pa so znani vnaprej in so fiksni. To pomeni, da vas dodatni nenačrtovani stroški ne morejo presenetiti. Med gradnjo lahko to seveda prilagajate z izborom materialov in opreme svojim dodatnim željam, kar pa se bo poznalo tudi pri ceni,« razlagajo v Lumarju.
Debelina sten vpliva na akumulativnost toplote
Za montažne hiše so značilne tanjše stene in lažja konstrukcija. »Tanjše stene montažnih hiš zagotavljajo, da je toplotna akumulativnost zgradb manjša; posledično se te pozimi mnogo hitreje ogrejejo in poleti veliko lažje ohladijo. Učinkovito in kakovostno grajene montažne hiše imajo lahko tudi do 50 odstotkov nižje stroške ogrevanja kot povprečne hiše klasične gradnje,« razlagajo v Lumarju.
Za klasično gradnjo so značilne masivne in težke stene, ki akumulirajo toploto, kar pride prav poleti. Stene in prostori klasičnih hiš se namreč počasneje segrevajo in ohlajajo.
V Lumarju pravijo, da sodobne montažne hiše zagotavljajo ohranjanje v hiši pridobljene toplote zaradi zelo dobrih izolacijskih lastnosti lesenih sten. Leseno ogrodje zelo dobro kljubuje vremenskim in drugim naravnim vplivom. Montažne gradnje imajo že v ravnini nosilne lesene konstrukcije med pokončniki vgrajeno toplotno izolacijo. V primerjavi s klasično gradnjo je tako vrednost toplotne prehodnosti veliko boljša. Pri tej morate namreč za primerljivo vrednost konstrukcije dodati več fasadne izolacije. Posledično tako dobite debelejšo konstrukcijo in manj bivalne površine.
Pri klasičnih hišah na voljo več oblikovalske svobode
Obliko klasične hiše in razporeditev prostorov lahko v celoti prilagodimo svojim željam. Tudi zaradi dejstva, ker tovrstna gradnja poteka po fazah in se spremembe ter dodatne želje lažje vključijo v sam končni izdelek. Montažne hiše so bile v preteklosti tipske, v zadnjem času pa nam ponudniki sicer puščajo več manevrskega prostora. Kljub temu pa je pri obliki pri klasičnih hišah nekoliko več svobode, prav tako, kot pravijo mojstri s terena, se tu lažje izvaja morebitne kasnejše dozidave in prizidke.
Življenjska doba montažnih hiš se podaljšuje
V Lumarju pravijo, da še vedno obstaja miselnost, da je klasična hiša zgrajena za vedno in bo lažje kljubovala številnim vremenskim razmeram. »Ni tako, saj ima tudi kakovostno zgrajena montažna hiša številne kakovostne prednosti in dolgo življenjsko dobo,« dodajajo. V Slonep pa dodajajo, da je iz podatkov proizvajalcev možno razbrati, da je povprečna življenjska doba montažne hiše vsaj 50 let. »To dobo pa lahko z vgradnjo kakovostnih materialov in rednim vzdrževanjem še podaljšamo. Povprečna garancija proizvajalca na stabilnost montažne konstrukcije je od 30 do 35 let. Sodobni materiali in tehnologija so zelo podaljšali življenjsko dobo montažnih hiš,« pravijo v Slonep.
Medtem ko so manjša sanacijska opravila precej preprosta tako pri klasični kot pri montažni gradnji, so večje sanacije veliko preprostejše in hitrejše pri montažnih gradnjah. »Montažna hiša ima veliko komponent, kot so deli sten, obloge in izolacija, ki jih lahko menjamo precej hitro in enostavno. To omogoča dejstvo, da je montažna zgradba narejena iz posameznih delov, katerih menjava in popravilo sta enostavnejša,« razlagajo v Lumarju.
Zanimivo: Zidni bloki
Danes je možno graditi tudi z gradbenim materialom iz porobetona v obliki zidnih blokov in armiranih izdelkov različnih dimenzij. Takšen sodoben način gradnje z gradbenim sistemom Ytong je, kot navaja družba Xella, dvakrat hitrejši od opečnate gradnje. Pri njem so prednosti predvsem velikost blokov, hitra priprava, tanek nanos lepilne malte pa tudi to, da drugih materialov ali orodja, kot so pesek, cement ali mešalec, ne potrebujemo.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela, junij 2020