Kakšna je izbira materialov za izolacijski sloj fasade? Kot pravi mag. Peter Petrovčič, energetski svetovalec Ensvet, se v Sloveniji najpogosteje uporabljata stiropor in mineralna volna. Kaj pa naravni materiali?
»Stiropor je lahko bele ali sive barve – ta ima dodatek grafita in je za približno 20 odstotkov bolj izolativen kot beli. Mineralna volna je na voljo v obliki plošč ali lamel. Za izolacijo podzidka stavbe in vkopanih sten, kjer izolacija prihaja v stik z vlago, pa se za izolacijo uporablja stirodur, ki je obarvan zeleno, modro ali rumeno,« pojasnjuje.
Opaža tudi, da je v zadnjih letih na trgu vedno več naravnih oziroma ekoloških materialov, na primer konoplje, preparirane ovčje volne, lesnih vlaken in celuloze. Ti materiali se uporabljajo predvsem kot polnilo za zunanje stene pri montažni leseni gradnji. Med ‘alternativce’, kot jih imenuje Petrovčič, spada tudi gradnja iz trstike, slamnatih ali konopljinih bal. »A ti naravni materiali so običajno primerni zgolj za specifične razmere,« opozarja. Zakaj? »Ko se navlažijo, začnejo propadati, zato je njihova uporaba omejena,« pojasnjuje.
Kakšen vpliv pa imajo različne vrste fasade in izolacije na kakovost bivanja?
Dr. Mitja Košir s Katedre za stavbe in konstrukcijske elemente (KSKE) na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG) meni, da direktne povezave med izborom materiala toplotne izolacije in kakovostjo bivanja v stavbi načeloma ni. »Če toplotno izolacijski material izpolnjuje zahteve po primerni toplotni prevodnosti in je izdelan iz materialov, ki ne škodujejo zdravju, lahko s katerimkoli materialom zagotovimo primerne notranje toplotne pogoje in hkrati dober gradbeno-fizikalni odziv stavbnega ovoja. Težave nastopijo pri neprimernih načinih uporabe in vgradnje, recimo če se napačno vgradijo parne ovire, puščajo toplotni mostovi, slabo ali pomanjkljivo vgradijo toplotne izolacije in podobno,« pojasnjuje. V takšnih primerih namreč lahko prihaja do pojava kondenzacije zračne vlage v notranjosti prostorov, kjer se pojavljajo nizke površinske temperature.
»Bolj celostno oziroma trajnostno gledano pa uporaba materialov z manjšim okoljskim odtisom seveda vpliva na kakovost širšega bivalnega okolja. Lahko bi torej rekli, da bi morali stremeti k uporabi takšnih materialov, ki zagotavljajo primerno gradbeno-fizikalno delovanje stavbe ob sočasnem majhnem okoljskem vplivu,« sklene Košir.
»Prav v to smer gre tudi razvoj toplotno izolacijskih materialov – zmanjšanje ogljičnega odtisa toplotne izolacije v njenem celotnem življenjskem ciklu,« pa pojasnjuje Petrovčič. Za to se uporabljajo predvsem organski materiali rastlinskega in živalskega izvora, kot so bombaž, konoplja, lesne vlaknenke, slama, celuloza …
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Gradnja 2021.
