Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP), je velika sistemska sprememba prišla z Gradbenim zakonom konec leta 2017. Ta je prinesla prehod na odločanje na podlagi mnenj (prej soglasja) in skrčeno projektno dokumentacijo, hkrati pa je uvedla obveznost prijave začetka gradnje s predloženim projektom za izvedbo. Omogočila je tudi pridobitev uporabnega dovoljenja le na podlagi predloženih dokumentov.
Dodatne spremembe v zakonu so se pojavile s koncem leta 2021, a niso bile drastične. Nov zakon je z manjšimi spremembami – kot so natančnejša opredelitev začasnih objektov, uvedba nujne in manjše rekonstrukcije, natančnejše določanje ravnanja z mnenji in odpravljanje ovir pri postopkih legalizacije – dopolnjeval že obstoječi sistem.
»Ker se je zakon začel uporabljati šele sredi leta 2022, prilagoditve vseh udeležencev pri graditvi pa so trajale še precej dalj časa, je za kakršno koli analizo in primerjavo s prej veljavnim zakonom preteklo premalo časa. Tudi upravna in sodna praksa se še nista mogli razviti,« o tem povedo na ministrstvu.
Pozitiven učinek pa so vendarle opazili v primeru odpravljanja posledic poplav in plazov, kjer je že sam zakon ponudil številne možnosti sanacije brez upravnih postopkov (vzdrževalna dela, manjša rekonstrukcija in nujna rekonstrukcija).
Predolga in prezapletena birokracija
Izdaja gradbenega dovoljenja zaradi svoje narave velja za eno najbolj kompleksnih upravnih dejanj. Investitor tako zanjo, še preden se loti projekta, porabi veliko časa za pridobitev pogojev in mnenj, ki jih določa tudi ostala zakonodaja – na primer s področja komunale, cest, električne energije, umeščanja v prostor, varovanja okolja, kulturne dediščine … A kot poudarjajo na ministrstvu, čas izdaje gradbenih dovoljenj v Sloveniji pravzaprav ne odstopa bistveno od časa, potrebnega za izdajo tovrstnih dovoljenj v drugih delih Evrope.
»Npr. za obdobje od 1. 1. 2023 do 17. 7. 2024 je povprečni čas za izdajo odločbe za stanovanjsko stavbo (od podane vloge do pravnomočne odločbe) 130 dni,« pravijo na ministrstvu in dodajajo: »V ta rok je treba prišteti tako čas, ki ga porabi investitor, da vlogo ustrezno dopolni, kot tudi čas, da se z nameravanim posegom seznanijo stranski udeleženci, in ne nazadnje čas od same izdaje odločbe do datuma pravnomočnosti.«
Ključna bodo predvsem usposabljanja pristojnih
Bolj kot sama zakonodaja naj bi bila po besedah ministrstva težava premajhno število zaposlenih, ki obravnavajo posamezne zahteve, oviro pa predstavlja tudi neenakomerna obremenitev upravnih organov, saj so nekatere lokacije za investitorje privlačnejše. K reševanju tega naj bi, upajo na ministrstvu, pripomogla polna uveljavitev informacijskih sistemov eProstor in eGraditev, ki se trenutno uvaja na upravnih enotah. Manjše zakonske spremembe, ki se na področju gradenj obetajo v prihodnje, pa bodo prvenstveno namenjene odpravljanju zaznanih težav pri izvajanju že obstoječih rešitev.
»Po naših izkušnjah vsako spreminjanje zakonodaje v prvi fazi oteži postopek izdaje dovoljenj. Menimo, da k uspešnejšim postopkom bistveno več prispeva usposabljanje vseh udeležencev (investitorjev, projektantov, mnenjedajalcev, upravnih delavcev, inšpektorjev) pri graditvi,« pojasnjujejo.
Zakonodajalci bi morali bolj sodelovati s stroko
Gospodarstveniki pa so mnenja, da so glavni trn v peti prav prepogoste spremembe, ki običajno ne prinašajo obljubljenih deregulacij, pač pa kvečjemu podaljšujejo postopke umeščanja projektov v prostor. Kot poudarja direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Gregor Ficko, na zavlačevanje vpliva tudi dejstvo, da je slovenska gradbena zakonodaja izjemno odprta za različne zunanje deležnike, zaradi česar se pritožbeni postopki pogosto vlečejo v nedogled. Tovrsten primer se trenutno odvija na projektu tretje razvojne osi, kjer je gradbeno dovoljenje v pritožbi že tretjič, upravno sodišče pa o njem odloča že leto in pol, četudi je sicer že vse pripravljeno za gradnjo.
Po mnenju sogovornika je pomanjkljivo tudi usklajevanje s strokovnimi kadri, zaradi česar zakonodaja na papirju ne dohaja dejanskih razmer v praksi. Primer tega je med drugim področje digitalizacije, kjer stroka že nekaj časa narekuje, da se vsi projekti državnega pomena izvajajo z digitalnimi platformami (kot je recimo BIM), kar pa še ni opredeljeno v obliki podzakonskih aktov in ustrezne regulative.
