Za financiranje gradbenih projektov in energetskih sanacij imajo banke na voljo precej denarja; pri njih je mogoče pridobiti tudi sredstva Eko sklada.
Marko Corsi, direktor podružnice družbe Globex v Sloveniji, ki se ukvarja s prodajo in distribucijo gradbene opreme na območju Jugovzhodne Evrope, pravi, da je bil v letu 2020 zabeležen približno 20-odstotni padec prodaje na evropski ravni, vezan predvsem na pandemijo. »Zahvaljujoč subvencijam, ki jih vlade namenjajo okrepitvi gospodarstva, se povpraševanje po nakupu bistveno viša. Raste tudi povpraševanje po najemu mehanizacije in opreme nasploh, čeprav smo v Sloveniji še vedno precej vezani na lastništvo, medtem ko v Evropi najem zelo raste in je vedno bolj običajen način poslovanja,« razlaga sogovornik.
Pri gradbeni opremi je po Corsijevih besedah ponudbe vedno precej več od povpraševanja, razen za specifične stroje ali opremo. kjer so dobavni roki daljši. »V našem sektorju pa ni bistvena samo ponudba oziroma povpraševanje, ampak predvsem dodatne storitve, kot so servis in poprodajne aktivnosti. Dobava rezervnih delov in servis morata biti temu prilagojena,« poudarja Marko Corsi.
Slovenci opremo raje kupujemo, kot najemamo
Sogovornik pravi, da se slovenska podjetja bistveno več odločajo za nakup strojev in ga financirajo prek lizinga, manj pa se odločajo za čisti najem. Ko govori o prednostih nakupa ali najema, pa poudarja, da so dejavniki različni. »Pri najemu si bolj fleksibilen, saj lahko opremo vrneš, ko je ne potrebuješ več ali potrebuješ stroj različnih zmogljivosti. Z lahkoto tudi izračunaš mesečni fiksni strošek najete opreme in nimaš nepredvidenih stroškov vzdrževanja ali popravil.«
Optimalna kombinacija med posojilom in lizingom
Pri nakupu gradbene opreme ima pomembno vlogo financiranje. Dr. Rok Cajzek, pomočnik direktorja v družbi GIC Gradnje, pravi, da so kreditiranja dostopna pod sprejemljivimi in konkurenčnimi pogoji, ponudbe je dovolj, saj imajo banke dovolj denarja, ki ga želijo plasirati. Pogoji se seveda razlikujejo od projekta do projekta in bonitete kreditojemalca. »Za opremo je lizing ustrezna rešitev, zato tovrstno financiranje tudi uporabljamo, poleg nakupov seveda,« pravi Cajzek.
Da so v zadnjem času posojila ugodna, potrjuje tudi Peter Smrekar, vodja trženja v podjetju Makro 5 gradnje. Na vprašanje, ali pri nakupu gradbene opreme izbrati posojilo ali lizing pa pravi, da je v konkretnem primeru treba pretehtati obe možnosti. »Najugodnejša je zagotovo kombinacija med lizingom in posojilom,« poudarja.
V Makro 5 gradnjah običajno gradbeno mehanizacijo in stroje jemljejo v najem prek podizvajalcev, s katerimi redno sodelujejo. »Če se pojavi potreba po napravi, ki jo potrebujemo za svoje delo, jo kupimo brez lizinga,« razlaga Smrekar.
Komitenti najbolj povprašujejo po lizingu
V Gorenjski banki beležijo rast povpraševanja po stanovanjskih kreditih na področju fizičnih oseb in stabilno povpraševanje na področju pravnih oseb. Pri teh beležijo povpraševanje predvsem s strani investitorjev, ki potrebujejo financiranje dolgoročnih naložb, in s strani podjetij iz gradbene dejavnosti, ki potrebujejo premostitveno financiranje oziroma financiranje za obratna sredstva.
Povpraševanje spet narašča
V Novi KBM pravijo, da najemanje kreditov poteka po običajnih postopkih, povpraševanje pa, predvsem po stanovanjskih kreditih, ponovno narašča.
Strankam, ki so fizične osebe, financiranje gradbenih ali obnovitvenih del ponujajo v okviru stanovanjskih kreditov, saj lahko te stanovanjski kredit najamejo za nakup nepremičnine ali za njeno adaptacijo. Izbirajo lahko med namenskim ali gotovinskim stanovanjskim kreditom, zavarovanje kredita pa omogočajo z nepremičnino ali plačilom zavarovalne premije.
Mamljivi čar nizkih obrestnih mer
V NLB pravijo, da je povpraševanja po financiranju gradbenih in obnovitvenih del s strani prebivalstva kar nekaj. Ocenjujejo, da se stranke za najem posojila odločajo zaradi trenutno nizkih obrestnih mer in zaradi trenutne situacije, ko imajo morda več časa, predvsem zaradi koriščenja različnih ukrepov.
Fizičnim osebam ponujajo tako stanovanjske kot hipotekarne kredite, pri katerih so trenutne obrestne mere zelo ugodne. Stranka ima možnost sklenitve življenjskega in premoženjskega zavarovanja. »V NLB vsaki stranki svetujemo individualno in jih tudi poučujemo o drugem najpomembnejšem cilju, to je razumno zadolževanje,« poudarjajo.
Za energetske sanacije pomembna sredstva Eko sklada
K energetsko učinkoviti gradnji precej prispevajo sredstva Eko sklada. Ta dodeljuje ugodne kredite občinam, drugim pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in zasebnikom ter občanom, od leta 2008 pa tudi nepovratne finančne spodbude za različne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije.
V Eko skladu pravijo, da so lani v celoti, tako za kredite kot subvencije, prejeli 19 odstotkov več vlog kot leto prej. »Zgovorni so tudi podatki o vlogah občanov za gradnjo skoraj nič-energijskih hiš, kjer število vlog letno trendno narašča, prav tako lani, v povprečju za 30 novih stavb letno,« razlagajo na Eko skladu.
V Eko skladu se trudijo, da so sredstva na voljo celo leto. Trenutno pa kljub temu ni na voljo sredstev za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb, saj je zaradi gospodarske krize zbranih tudi manj sredstev iz prispevka za energetsko učinkovitost, ki je vir za subvencije, ki jih dodeljuje sklad. Predvidoma bodo ta sredstva na voljo iz Podnebnega sklada sredi letošnjega leta.
Njihova ponudba je podrobno predstavljena na spletni strani www.ekosklad.si.
V Obrtno-podjetniški zbornici pravijo, da so nepovratna sredstva in krediti, ki jih daje Eko sklad za različne ukrepe, tako pri novogradnjah kot predvsem pri energetskih sanacijah obstoječih stanovanjskih in drugih stavb, za marsikaterega investitorja dobrodošla spodbuda, da se odloči za izvedbo in predvsem, da se pri tem odloči za energetsko bolj učinkovito rešitev. Pri tem je obvezno, da dela izvaja registriran izvajalec del.
»Predlog strokovnih sekcij pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je bil že ob prvem valu epidemije, da bi se sredstva, namenjena tovrstnim ukrepom, povečala oziroma, da bi se povečal tudi odstotek, ki ga ob ustrezni izvedbi izvedenih ukrepov s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v obliki nepovratnih sredstev Eko sklada lahko prejmejo upravičenci. Zelo pomembna pa je tudi kontinuiteta tovrstnih razpisov, torej, da so sredstva nenehno na voljo, brez sezonskih prekinitev, kot je to bilo v preteklosti, saj to negativno vpliva na odločanje za naložbe,« poudarjajo na OZS.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Gradimo 2021.