Uvajanje koncepta pametne tovarne zahteva predvsem usposobljene ljudi z ustreznimi kompetencami ter dobro povezavo med vsemi naprednimi tehnologijami.
»Vse več slovenskih podjetij postaja vse bolj aktivnih pri uvajanju Industrije 4.0 in konceptov pametnih tovarn,« ocenjuje dr. Niko Herakovič, redni profesor na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Ljubljani, kjer je predstojnik Katedre za izdelovalne tehnologije in sisteme ter vodja laboratorija LASIM. Aleš Hančič, direktor Tecosa, razvojnega centra orodjarstva Slovenije, pa je prepričan, da bodo v petih letih pametne tovarne nekaj samoumevnega.
»Tako kot je danes avtomatizirana proizvodnja standard in prav nič posebnega, tako bodo standard čez pet let pametne tovarne,« meni Hančič. Spremembe, ki se dogajajo, so namreč izjemno hitre in tisto, kar kupiš danes, je v bistvu že zastarelo.
Kaj je pametna tovarna?
Pametna tovarna je tovarna, ki obsega »pametne izdelke, pametne stroje, pametne procese, postopke ipd. Hkrati mora biti sposobna upravljati kompleksnosti, mora biti učinkovita, fleksibilna in agilna ter robustna, kar pomeni, da mora biti manj podvržena zunanjim vplivom ter zastojem,« odgovarja Herakovič. Poudarja, da v pametni tovarni ljudje, stroji, izdelki in drugi viri komunicirajo drug z drugim, tudi s kupci in dobavitelji, zaradi česar mora imeti pametna tovarna standardizirane mrežne vmesnike, ki to omogočijo. »V bistvu gre v pametni tovarni za kibernetsko fizične sisteme. Ko povežemo fizični in kibernetski svet v celoto, dobimo rešitve, ki omogočajo, da bodo na primer roboti, ki so sami po sebi le kos kovine in na nek način neumni, postali inteligentni, samo-učeči roboti. Seveda na osnovi programske opreme, podprte z umetno inteligenco in učinkovitimi povezavami med obema svetovoma,« pojasni sogovornik. Doda, da podobno velja tudi za stroje, senzorje strojni vid ipd.
»Bistveni so torej inteligentni algoritmi na osnovi umetne inteligence, ki delujejo v ozadju, in učinkoviti komunikacijski protokoli oziroma povezave med posameznimi sistemi. Ti bodo namreč omogočili, da bodo lahko posamezni kibernetsko fizični sistemi izmenjevali podatke in tako komunicirali do te mere, da bodo uskladili delovne naloge, izdelali plan dela in podobno na način, da bo proizvodni proces potekal najbolj učinkovito,« pove Herakovič. Doda, da tudi če bi med izvajanjem plana izdelovalnega procesa prišlo do motenj, zastojev ali sprememb naročil, bi kibernetsko fizični sistemi s pomočjo nadzornih algoritmov oziroma umetne inteligence znali to med seboj skomunicirati in najti najboljšo možno rešitev, da bi izdelovalni proces potekal naprej na najbolj učinkovit način.
Potrebujejo ljudi z ustreznimi znanji
Uvajanje koncepta pametne tovarne lahko prinese nekaj pasti in težav, ki pa so predvsem vezane na ljudi in njihove kompetence. »Pomembno je torej, da imamo na voljo ljudi z ustreznimi kompetencami, da bodo lahko uvedli in med seboj povezali vse ključne tehnologije Industrije 4.0, in sicer tako, da bodo te tudi zares delovale,« opozarja Herakovič. Ključni problem po njegovem mnenju niso tehnologije, ki so več ali manj znane, ampak njihova povezljivost, torej kako te tehnologije povezati, da dobimo nek sinergijski učinek. »Tu se rado zalomi,« pravi Herakovič in doda, da je velik izziv tudi umetna inteligenca, o kateri v zadnjem času veliko govorimo. Prepričan je, da manjkajo znanja, predvsem kompetence, in tudi pravi ljudje.
V EU vodi Nemčija
O razširjenosti pametnih tovarn v svetu je trenutno še težko govoriti, saj se nekatere tehnologije, ki so potrebne za učinkovito uvajanje koncepta pametne tovarne (na primer tehnologija 5G), v realnem okolju še vedno razvijajo. Poleg tega je treba za vsako realno aplikacijo razviti kup komunikacijskih vmesnikov. »So pa iniciative uvajanja koncepta pametnih tovarn v svetu izjemno močne, npr. v državah EU, v ZDA, na Kitajskem, na Japonskem in tudi v Južni Koreji. To pomeni, da uvajajo posamezne tehnologije in segmente koncepta pametnih tovarn v realno okolje,« pove Herakovič. V EU na tem področju vodi Nemčija, ki je s to iniciativo začela leta 2011. Zelo aktivne so tudi nekatere evropske regije, ki se povezujejo v mreže, kot je npr. iniciativa Vanguard, pa povezava regij Grad Est, Baden Wuerttemberg in Saarland itd.
Tudi v Sloveniji smo na tem področju zelo aktivni. »V okviru programa GOSTOP je bilo sproženih nekaj zelo zanimivi iniciativ, ki so povezale industrijo in raziskovalne organizacije in že dajejo lepe rezultate. Tako je bil npr. v našem laboratoriju LASIM na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Ljubljani, s sofinaciranjem podjetja Kolektor zgrajen edini pilotni projekt, demonstracijski center Pametna tovarna v Sloveniji, ki deluje in v katerem so implementirane vse ključne tehnologije industrije 4.0,« pove Herakovič.
Slovenske družbe aktivno v pametne tovarne
»Po mojih ocenah in vedenju so slovenska podjetja izjemno aktivna na področju uvajanja Industrije 4.0 in konceptov pametnih tovarn,« pravi Herakovič in doda, da je veliko podjetij vključenih tudi v strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Tovarne prihodnosti (SRIP ToP), kjer dobijo informacije o načinih in možnostih uvajanja konceptov pametnih tovarn v realne procese. »Seveda pa gre večinoma le za uvajanje posameznih tehnologij Industrije 4.0 kot podporo LEAN-u, kar imenujemo Digitalni Lean. Nekaj podjetij v Sloveniji pa je tudi takšnih, npr. Kolektor, ki postavljajo pravo osnovo pametni tovarni in imajo izdelano strategijo v tej smeri,« pove Herakovič.