Posledice epidemije koronavirusa in ukrepov za njeno zajezitev so v marcu že močno negativno vplivale na aktivnost v evrskem in slovenskem gospodarstvu. Širitev epidemije v sosednjih državah in pomembnejših partnericah je vplivala na upad povpraševanja in motnje v nabavno-prodajnih verigah. Na najnižjo raven v zadnjih petnajstih letih je padlo tudi zaupanje potrošnikov.
Na Umarju so v Ekonomskem ogledalu zapisali, da se je v večini dejavnosti aktivnost močno znižala, najbolj v storitvenih. Z razširitvijo epidemije koronavirusa v Slovenijo in zaprtjem prodajaln z nenujnim blagom sredi marca se je močno zmanjšala aktivnost v trgovini, zlasti v trgovini na drobno, z neživili in v trgovini z motornimi vozili, kjer so prihodki močno upadli. Nasprotno se je prodaja v trgovini z živili po predhodnih podatkih marca nadalje zvišala.
Zaprtje mej ter gostinskih in nastanitvenih obratov je negativno vplivalo na gostinstvo, ki je močno odvisno od turističnega obiska. Skupno število turističnih prenočitev je marca strmoglavilo. Število domačih in tujih turističnih prenočitev je bilo medletno manjše za dve tretjini.
Zmanjšanje blagovne menjave
»Padec tujega povpraševanja in motene dobavne verige so prispevale k padcu v izvozno usmerjenem delu gospodarstva. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je marca močno zmanjšala, medletno je bila nižja za 7,6 odstotka. Prav tako se je znižala blagovna menjava z EU, najizraziteje je upadel izvoz blaga v Italijo. Tovorni promet po avtocestah, ki je bil v prvih tednih po razglasitvi epidemije medletno za okoli 40 odstotkov manjši, se je začel z rahljanjem ukrepov po velikonočnih praznikih postopoma krepiti, a je predvsem promet tujih tovornjakov še ostal precej manjši kot pred letom,« ugotavljajo na Umarju.
Padec gospodarske aktivnosti se kaže tudi v porabi elektrike, ki se je po 12. marcu močno znižala. Aprila je bila njena poraba za petino nižja kot pred letom. V zadnjem aprilskem tednu se je padec nekoliko zmanjšal, kar lahko povezujemo z rahljanjem ukrepov in postopnim zagonom proizvodnje v nekaterih predelovalnih dejavnostih.
Povečevanje brezposelnosti
Na Umarju ugotavljajo, da so se razmere na trgu dela v drugi polovici marca začele poslabševati. Registrirana brezposelnost se je od sredine marca začela izraziteje krepiti. Povečal se je predvsem priliv oseb, ki jim delodajalci niso podaljšali pogodbe za določen čas ali so izgubile zaposlitev iz poslovnih razlogov.
»Rast brezposelnosti se je v drugi polovici aprila nekoliko upočasnila, kar povezujemo s pričakovanim rahljanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov in s sprejetjem drugega zakonodajnega svežnja za blažitev gospodarskih posledic krize. Konec aprila je bilo registriranih brezposelnih 88.648 oseb oziroma 19,9 odstotka več kot leto prej in 14,4 odstotka več kot februarja 2020, pred epidemijo. 10. maja jih je bilo po neuradnih dnevnih podatkih ZRSZ 89.635,« razlagajo na Umarju.
