Družba Slovenski državni gozdovi je z dolgoročnimi pogodbami o prodaji lesa začela proces vzpostavljanja gozdno-lesne verige, vanj pa se morajo bolj dejavno vključiti tudi drugi deležniki.
Ker je skrbnik le 21 odstotkov gozdov v državi, lahko družba Slovenski državni gozdovi le omejeno skrbi, da se doma posekan les nameni za izdelke z visoko dodano vrednostjo. V ta namen v Kočevski Reki nadgrajuje hčerinsko družbo Snežnik v gozdno-lesni center, kar pa zasebni predelovalci lesa vidijo kot nelojalno konkurenco.
»Stanje na področju oblikovanja gozdno-lesne verige še vedno ni dobro, se pa z dolgoročnimi pogodbami podjetja SiDG in z razpisi Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo izboljšuje,« meni Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na Gospodarski zbornici Slovenije. »Na splošno lahko ocenim, da družba SiDG ni idealna rešitev, vendar je za Slovenijo, predvsem pa za stanje v državnih gozdovih, zagotovo boljša rešitev, kot je bila koncesijska ureditev,« pa je prepričan dr. Franc Pohleven, upokojen profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in ustanovitelj Tehnološkega inštituta za lesarstvo, ki se danes aktivno ukvarja s promocijo lesa. Meni, da je SiDG odpravil nekatere anomalije, ki so bile prisotne pri koncesionarjih, na primer premalo (ali nič) vlaganj v nego gozdov.
Celoten članek lahko preberete v reviji Eko dežela Gozd in les 2019.
