Čeprav je Slovenija za evropske razmere nadpovprečno dobro pokrita s širokopasovno internetno povezavo, je na podeželju še precej sivih lis, ovira za širjenje koncepta pametnih vasi pa je tudi strah pred digitalizacijo.
Marsikje na podeželju nimajo internetne povezave, v posameznih grapah tudi ne mobilnega signala. Te ovire za razvoj koncepta pametnih vasi že odpravljajo posamezni ponudniki. Večji izziv pa bodo ovire v glavah, saj se digitalizacije marsikje bojijo, obenem pa je sorazmerno precej digitalne nepismenosti, zlasti med starejšimi.
Osnova za delovanje koncepta pametnih vasi »na terenu« je kakovostna širokopasovna internetna povezava. »Na tem področju smo med najboljšimi v Evropi,« pravi dr. Emilija Stojmenova Duh z Laboratorija za elektrotehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Da imamo solidno razvito informacijsko infrastrukturo potrjuje tudi dr. Miran Lakota, predstojnik Katedre za biosistemsko inženirstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. »Ta se nenehno razvija in upam, da bo tako tudi v bodoče. Določene težave se pojavljajo zaradi razgibanega terena, zato imamo tako imenovane “lise”, ki še niso pokrite, a kolikor sledim dogajanju na terenu imajo ponudniki velik posluh za težave (konkurenca) in se te kar sproti odpravljajo,« razlaga Lakota. In dodaja, da bomo v prihodnje potrebovali vedno večje hitrosti prenosa podatkov, pri čemer upa, da bodo ponudniki temu lahko sledili.
Celoten članek lahko preberete v reviji Eko dežela Pametno podeželje 2019.
