V okviru pogajanj voditeljev držav in vlad Evropske unije je bil dogovorjen sveženj za obdobje do leta 2030 v višini 1.824 milijard evrov. Vključuje proračun Unije za obdobje 2021–2027 v vrednosti 1.074 milijard evrov in Sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Slovenija je iz celotnega svežnja upravičena do 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Naša država tudi ostaja neto prejemnica sredstev EU-ja.
Na Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pravijo, da naj bi bila Slovenija v obdobju 2021-2027 upravičena do 2,9 milijarde evrov sredstev kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov skupne kmetijske politike. Zagotovljena so tudi dodatna sredstva kohezijske politike v višini 350 milijonov evrov za Zahodno kohezijsko regijo, ki bo v obdobju 2021-2027 zaradi večje razvitosti upravičena do manj razpoložljivih sredstev kot v obdobju 2014-2020. Poleg tega bo na voljo še 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev v okviru instrumenta za okrevanje ter do 3,6 milijarde evrov posojil.
Dodatna sredstva za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija
»Pozdravljamo pogajalski dogovor za kohezijsko regijo Zahodne Slovenije, ki ji zaradi razvitosti pripada manj sredstev kot v preteklem finančnem obdobju. Izpogajanih je bilo dodatnih 350 milijonov evrov, kar pomeni, da bo za to regijo na voljo dobre pol milijarde kohezijskih sredstev,« je pojasnila državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs ter dodala, da je pred vlado Republike Slovenije velik izziv: »V zadnjih treh mesecih intenzivno pripravljamo vsebine za Partnerski sporazum in operativne programe. Zadali smo si, da bomo te dokumente zaključili do konca tega leta.«
Za pridobitev sredstev moramo zavihati rokave
Slovenija mora pripraviti Načrt za okrevanje in odpornost, določiti razvojne prioritete in identificirati projekte, v katere se bo usmerilo razpoložljiva sredstva. Le tako bo okrevanje po pandemiji in odzivanje na prisotnost covida-19 najbolj učinkovito. Pri tem je pomembno, da se kritično oceni izvedljivost projektov. »Roki so zelo kratki. Zlasti za koriščenje sredstev iz pobude React-EU, kjer morajo biti projekti izvedljivi v naslednjih treh letih,« je še dodala državna sekretarka.
K potrjenemu dogovoru Evropskega sveta mora sedaj soglasje izreči še Evropski parlament.
