Slovenija se je pridružila številnim drugim članicam, ki so se zavzele za ambiciozen, uravnotežen in pravičen dogovor o večletnem finančnem okviru EU za naslednje sedemletno obdobje. Skupaj z Bolgarijo, Grčijo, Češko republiko, Ciprom, Estonijo, Hrvaško, Italijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško in Španijo je izrazila jasno nasprotovanje zmanjševanju sredstev kohezijske politike. V skupni izjavi so tudi posebej izpostavili, da nobena država članica ne bi smela biti deležna drastičnega in neproporcionalnega znižanja kohezijskih sredstev.
Slovenska delegacija se je v Beji na Portugalskem udeležila tretjega vrha Skupine prijateljev kohezije, ki se je oblikovala v okviru pogajanj o večletnem finančnem okviru EU 2021-2027. Tretji vrh je potekal v luči posebnega zasedanja Evropskega sveta 20. februarja 2020, na katerem bodo voditelji poskusili doseči dogovor o večletnem finančnem okviru 2021–2027. »Poleg predstavnikov 17 držav članic sta se vrha udeležila tudi evropski komisar za proračun in administracijo Johannes Hahn in evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira,« so povedali v kabinetu predsednika vlade Slovenije.
»Potrebujemo več Evrope, ne manj«
Slovenski državni sekretar Igor Mally je na vrhu poudaril, da »s prihodnjim večletnim finančnim okvirom pravzaprav zastavljamo ambicije Evropske unije za prihodnjih sedem let. Potrebujemo več Evrope in ne manj, zato bi morali v pogajanjih vztrajati na predlogu, ki ga je spomladi leta 2018 predlagala Evropska komisija«. Ob tem pa je pozval tudi k ohranitvi močne kohezijske politike in nasprotoval poskusom drastičnega znižanja kohezijskih sredstev tako na državni kot tudi na regionalni ravni. Zavzel se je tudi za ustreznejše financiranje politike razvoja podeželja.
Malha manjša za 115 milijard evrov?
Evropska komisija je namreč maja 2018 predstavila predlog večletnega finančnega okvira 2021–2027 v višini 1.135 milijard evrov (1,11 % BND EU27). Kot so pojasnili v kabinetu, skupina držav neto plačnic vztraja na znižanju omenjenega obsega na zgolj 1.020 milijard evrov (1,0 % BND EU27), torej 115 milijard manj, pri čemer želi doseči največje reze na področjih kohezijske politike in Skupne kmetijske politike. Finsko predsedstvo Svetu EU je decembra 2019 predstavilo kompromisni predlog prihodnjega večletnega finančnega okvira, v katerem je predvidelo znižanje obsega večletnega finančnega okvira na 1.087 milijard evrov, pri čemer bi bila dodatnih znižanj deležna tudi kohezijska politika, kar so kohezijske države ocenile kot nesprejemljivo.
V prihodnjem tednu bilateralni pogovori
V prihodnjem tednu bodo sledili bilateralni pogovori predsednika Evropskega sveta z voditelji držav članic sedemindvajseterice, v tem času pa bodo skušali zbližati stališča in doseči kompromisen dogovor. Kot so pojasnili v kabinetu, se bo predsednik vlade Marjan Šarec s predsednikom Charlesom Michelom srečal v petek, 7. februarja 2020. Voditelja sta sicer o ključnih stališčih Slovenije glede prihodnjega večletnega finančnega okvira EU govorila že 9. oktobra 2019 v Ljubljani.