Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so v zvezi s prihajajočo reformo opravili analizo ter predstavili zadržke ob napovedanih spremembah.
Kot pravijo, je ključni problem neuspešnost reforme pri upoštevanju več različnih vidikov – od specifik slovenskega gospodarstva in energetike do (makro)ekonomskih analiz vplivov reforme.
Najbolj bodo trpela večja podjetja
Na GZS izpostavljajo, da bi morala omrežninska reforma ponuditi analize, ki upoštevajo zgoraj omenjene elemente in bi bile lahko podlaga za širšo javno obravnavo. Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje je namreč po njihovi oceni za povprečnega uporabnika težko razumljiv.
Analiza, ki so jo z novimi podatki sami opravili na Zbornici, pa je pokazala, da se bo omrežnina v nekaterih uporabniških skupinah po novem povečala za kar dva- do štirikrat v primerjavi z dosedanjimi stroški.
»To na konkretnem primeru srednje velike livarne pomeni, da se bo skupni strošek omrežnine s 170.000 € na letni ravni povečal na 760.000 €,« so zapisali v poročilu javnosti.
Izračuni Agencije ne upoštevajo vseh stroškov
Na drugi strani so na Agenciji za energijo sicer izračunali, da bi poslovni odjemalci ob nespremenjeni rabi letno plačali med 9 do 15 % več omrežnine v skupnem strošku energije, a na GZS opozarjajo, da gre pri tem le za del celotnega stroška.
»V tem smislu je treba ugotavljati vpliv reforme izključno na strošek omrežnine in ne na skupen strošek električne energije, ki je odvisen od dejanskega odvzema oziroma porabe,« opozarjajo.
Časovni bloki predolgi za učinkovito prilagajanje porabe
Dodajajo še, da industrija povečini koristi srednje napetostno omrežje oziroma visoko napetostno v primeru energetsko intenzivnih panog, ki pa sta zmogljivejši in robustnejši od nizkonapetostnega. To bi po njihovem pomenilo, da bi industrija plačevala precej višje stroške omrežnine, četudi ne bi povzročala preobremenjenosti omrežja.
Opozarjajo pa tudi na preveliko dolžino trajanja posameznih časovnih blokov (prvi denimo obsega 11 ur v dnevnem intervalu) ki podjetjem onemogoča prilagajati porabo, kar naj bi bil sicer eden od ciljev novega sistema.
Več pa tule
