Še vedno smo premalo usmerjeni v proizvodnjo končnih izdelkov

Čeprav se država trudi za vzpostavitev gozdno-lesne verige, pa so inštrumenti, ki jih pri tem uporablja, še vedno preveč usmerjeni v kurjenje lesne biomase ter prodajo hlodovine.

Država si želi, da bi čim več lesa predelali doma, v kar preko različnih mehanizmov in projektov vlaga tudi kar nekaj sredstev. In čeprav lesna industrija v zadnjih letih posluje bolje, je prostora za izboljšave še ogromno. Še vedno namreč preveč lesa pokurimo, namesto da bi ga predelali, opozarjajo poznavalci.

Na direktoratu za lesarstvo, ki tri leta deluje na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), v zadnjem obdobju ugotavljajo, da se je trend v lesarstvu obrnil navzgor. »Statistika kaže visoko rast stalno zaposlenih, dodane vrednosti in tudi vseh drugih kazalnikov. Promet se je dvignil za 10 odstotkov,« pravijo na MGRT. Prepričani so, da je tak rezultat posledica skupnega dela vseh deležnikov lesarskega sektorja. »Verjamem, da lahko z nadaljevanjem takšnega dela lesarska panoga ohrani stabilno rast,« je poudaril Jože Prikeržnik, generalni direktor direktorata za lesarstvo.

Dr. Franc Pohleven z ljubljanske Biotehniške fakultete pa ocenjuje, da se država ne trudi, da bi se čim več lesa predelalo doma. »Celo nasprotno – ob vsesplošni podpori kurjenju lesa je (so)pospešila propad nekoč cvetoče lesnopredelovalne industrije. Vse poosamosvojitvene slovenske vlade so nasedle Evropi in niso ničesar ukrenile, da bi naše lesno bogastvo ostalo doma,« je kritičen Pohleven.