Gospodarstvo se glede na poročanje Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) še naprej ohlaja.
V tretjem četrtletju se je BDP v evrskem območju zmanjšal, šibko povpraševanje iz tujine in zaostreni pogoji financiranja pa napovedujejo skromno gospodarsko aktivnost tudi v prihodnosti.
Vztrajno se povečuje delež tujih državljanov
BDP se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zmanjšal tudi v Sloveniji, ohlajanje pa je čutiti tudi na trgu dela, ki je doslej dosegal vedno nove rekorde. V večini dejavnosti se je tako rast števila delovno aktivnih vendarle zmanjšala, še vedno pa ponekod beležijo veliko povpraševanja. Problematične so predvsem trgovina, gradbeništvo in predelovalna dejavnost, kjer pomanjkanje kadra omejuje optimalno poslovanje podjetij. V teh dejavnostih se posledično tudi najbolj krepi realna rast povprečne bruto plače.
Zavoljo pomanjkanja kadrov se že nekaj mesecev vztrajno povečuje tudi delež zaposlenih tujih državljanov, ki je avgusta znašal 14,6 %. Kljub upočasnitvi število brezposelnih še vedno upada, konec oktobra pa je bilo medletno za 20 % manj dolgotrajno brezposelnih.
Objavljenih delovnih mest je bilo na medletni ravni 10,9 % manj, glede na napovedi pa se bo povpraševanje tudi v prihodnje še naprej umirjalo.
Nihanja so posledica izteka ukrepov
Medletna rast cen se je nekoliko znižala v oktobru, največ zahvaljujoč umirjanju rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač. Z dobrih 19 odstotkov, kolikor je znašala v začetku leta, se je namreč spustila na dobrih 7. Še vedno ostaja na visokem nivoju rast cen storitev, višje pa so tudi cene energentov in neenergetskega industrijskega blaga.
V primerjavi z evrskim območjem se pojavljajo določene razlike v inflaciji, ki pa so po poročanju UMAR-ja delno tudi posledica izteka nekaterih ukrepov proti draginji, saj so države tovrstne ukrepe sprejemale v različnem obsegu in za različna časovna obdobja. Precej manjša nihanja med Slovenijo in evrskim območjem je zaznati pri razlikah v osnovni inflaciji izključujoč energente in nepredelano hrano.
Večji tako prihodki kot odhodki
Med javnimi sredstvi so se povečali prihodki na račun socialnih prispevkov ter davka od dohodka pravnih oseb in dohodnine, a so bili hkrati večji tudi odhodki. Ti so izhajali iz povečanih subvencij za blaženje energetske draginje, večji del pa je šel tudi proti izplačilom, povezanih z obnovami po avgustovskih poplavah.
