Realni bruto domači proizvod (BDP) se je po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS v drugem letošnjem četrtletju glede na prvo povečal za 0,9 %, medletna rast (8,2 % po nedesezoniranih podatkih) pa je ostala visoka tudi zaradi nižje lanske osnove.
Na ugodno gospodarsko aktivnost v drugem četrtletju je, kot pravi UMAR, vplivala zlasti rast izvoza storitev, medtem ko sta se medletni rasti izvoza blaga in v predelovalnih dejavnostih zaradi visoke negotovosti nadalje umirili. Na ugodno gospodarsko rast je vplival tudi visok prispevek zalog.
Že čutiti posledice cen
Nasprotno pa se je umirila rast potrošnje gospodinjstev, kar je posledica visokih cen, zlasti energentov in hrane, ki zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev. “Na ohranjanje še vedno visoke medletne rasti potrošnje gospodinjstev je ugodno vplivala visoka raven zaposlenosti, unovčevanje bonov ter sprostitev zajezitvenih ukrepov, kar spodbuja predvsem potrošnjo osebnih in s turizmom povezanih storitev,” še pove UMAR.
V drugem četrtletju je ostala solidna tudi medletna rast investicij, a jo omejujejo poslabšana pričakovanja in visoka negotovost. Aktivnost v gradbeništvu je glede na opravljena gradbena dela ostala na podobni ravni kot v prvem četrtletju. Državna potrošnja je po obdobju okrepljene rasti ob zniževanju izdatkov za obvladovanje epidemije ter okrepljeni rasti cen blaga in storitev medletno upadla.
A obeti za drugo polovico leta se poslabšujejo
»V prihodnjih mesecih bo na gospodarska gibanja v Sloveniji in evropskem prostoru ključno vplivala velika negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini ter odzivom gospodarstev in politik na morebitne težave v preskrbi z energenti in blaženje draginje. S tem so povezana tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo, zlasti v povezavi z visokimi
cenami energentov in hrane, ter zaostrovanje monetarne politike,« je povedala Alenka Kajzer, namestnica direktorice Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Pandemija koronavirusa še vedno ostaja pomembno negativno tveganje, zlasti v primeru pojava novih sevov, ki bi lahko resneje poslabšali zdravstvene razmere in zahtevali strožje zajezitvene ukrepe. Slednje bi zlasti zaradi ničelne tolerance do covida-19 na Kitajskem poleg zaostritve razmer v Ukrajini lahko vodilo do dodatnih motenj v globalnih dobavnih verigah.