Že drugo leto zapored smo v Šentrupertu organizirali posvet „Les kot dobrina“. Tudi letos so strokovnjaki, ki v gozdno-lesni in predelovalni industriji igrajo aktivno vlogo, razpravljali o razvoju in vrednosti lesa, o nadgradnji in novi uporabi lesa ter o lesu in dizajnu. Povabilu na posvet so se odzvali tudi dijaki zaključnih letnikov lesarski tehnik Srednje gradbene in lesarske šole Novo mesto.
Gozdno-lesna veriga
Uvodoma je udeležence okrogle mize nagovoril župan občine Šentrupert, Rupert Gole, ki je izrazil navdušenje nad dejstvom, da dogodek postaja tradicija: „Veseli me, da je ta dogodek ponovno organiziran. V tej dvorani sedimo zato, da premaknemo lesnopredelovalno industrijo naprej.“
Letošnji posvet je bil razdeljen na dve omizji, ki ju je moderirala Veronika Valentar s KGZS, pred njima pa so se zvrstile predstavitve dobrih praks. Osrednja tema prvega omizja je bila gozdno-lesna veriga in lesnopredelovalni centri. Kot sogovorniki so sodelovali Miha Marenče, državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo (MKO), gozdarstvo in prehrano, Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove in Sergej Medved, izredni profesor Katedre za lepljenje, lesne kompozite in obdelavo površin iz Biotehniške fakultete.
Vsi so se strinjali, da bo treba več energije in truda vložiti v trženje gozdov. Predvsem lastniki naj bi bili tisti, ki se morajo sami prilagajati trgu in potrebam na trgu. Ob vsem tem pa Sloveniji manjkajo tudi lesni centri oz. lesnopredelovalni obrati. „V Sloveniji produkt že imamo. Možnosti razvoja novih proizvodov je še večja, saj sodobne tehnologije omogočajo razvoj in izdelavo produktov,“ je povedal Sergej Medved.
Novi izzivi v lesni industriji
Na drugem omizju, na katerem so sodelovali Gregor Benčina, direktor podjetja Jelovica, d. d., Rupert Gole, direktor podjetja Esplanada, dr. Matjaž Kunaver, višji svetovalec na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in višji znanstveni sodelavec, izredni profesor na Biotehniški fakulteti na Oddelku za lesarstvo, Dušan Radoš, direktor podjetja Silvaprodukt in Klavdija Jarc iz podjetja Woodieful, so spregovorili predvsem o novih izzivih v lesni industriji. Sogovorniki so razpravljali o tem, kam gre razvoj lesnopredelovalne industrije in kaj je dodana vrednost lesa, in se strinjali, da na področju lesa poteka prava revolucija, odpirajo se številne nove možnosti, tako da je potrebno spodbuditi inovativnost.
Primeri dobrih praks
Uroš Pikl, direktor Energetike Šentrupert je predstavil uplinjanje lesne biomase. Poudaril je tudi, da je prihodnost lesarstva v Sloveniji predvsem v izobraževanju.
Velislav Žvipelj, direktor Slovenskega regionalnega razvojnega sklada je izpostavil javne razpise za posojila projektom s področja lesarstva kot načinu obujanja domače lesnopredelovalne industrije.
Rupert Gole, župan občine Šentrupert je predstavil Evropski projekt Wider. Gre za projekt, ki omogoča kvalitetnejše življenje starostnikov. Pilotski projekt Silver House je hiša, ki je prilagojena bivanju starostnikov, poudarek je na leseni konstrukciji hiš.
Gojko Stanič pa je predstavil projekt Zeleni inkubator, ki nakazuje, da moramo ljudje spremeniti način bivanja.
Namen našega dogodka Les kot dobrina je lesu dati oziroma vrniti vrednost, ki mu pripada. In tudi prihodnje leto se vidimo maja!