Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ugotavljajo, da bodo v prihodnosti nujne strateške usmeritve, saj bosta le tako mogoča dolgoročen razvoj gospodarstva in izboljševanje kvalitete življenja.
Zeleni prehod se odvija prepočasi
Glede na UMAR-jevo Poročilo o razvoju 2023 je kljub visoki postkovidni rasti gospodarstva pa je primanjkljaj v lanskem letu še vedno znašal 3 % BDP. Zaostanek na UMAR-ju pripisujejo predvsem nizki produktivnosti, ki naj bi bila posledica majhnega obsega investicij, prepočasna preobrazba v pametno in zeleno gospodarstvo pa ta zaostanek le počasi zmanjšuje.
V poročilu tako izpostavljajo, da morajo biti dolgoročni ukrepi razvojne politike prednostno usmerjeni predvsem v pospešitev strukturne preobrazbe gospodarstva. Pospeševanje avtomatizacije ob tem postaja vse bolj nujno tudi zaradi vse bolj pereče problematike pomanjkanja delovne sile.
Slovenija znatno zaostaja tudi na področju rabe obnovljivih virov energije. Po letu 2005 se je namreč njihov delež povečal najmanj med vsem članicami EU, cilj za leto 2020 pa je ostal nedosežen.
Največje posledice je utrpelo zdravstvo
Od pojava korone dalje se je opazno poslabšalo tudi stanje na področju zdravstva. Z epidemijo se je povečala umrljivost in poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev, kar je bila velika težava že prej. Razlog za to je pomanjkanje družinskih zdravnikov in posledično dolge čakalne dobe, kadrovska stiska pa je poslabšala stanje tudi na področju dolgotrajne oskrbe.
Slabša dostopnost zdravstvenih storitev je najbolj prizadela kronične bolnike, med samo epidemijo pa so še bolj prišle do izraza težave v duševnem zdravju, zlasti pri otrocih in mladostnikih.
Osredotočiti bi se morali na ključna področja
Za dolgoročno vzdržen razvoj Slovenije in večjo kakovost življenja so v UMAR-ju opredelili prednostna področja ukrepanja. Na eni strani so tako poudarki na krepitvi gospodarstva, ki vključujejo pospeševanje rasti produktivnosti in pospešen prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo; na drugi strani pa kot ključno označujejo zagotavljanje vključujoče, zdrave in aktivne družbe ter krepitev razvojne vloge države in njenih institucij.
