V zvezi s poslovanjem gospodarstva v letu 2020 dr. Maks Tajnikar z ljubljanske Ekonomske fakultete pravi, da je to v leto 2020 vstopilo zelo uravnoteženo. »Za nami so bila leta konsolidiranja po krizi leta 2009 in napakah gospodarske politike v letih 2012 in 2013. Na žalost bomo v leto 2021 vstopili znova z velikimi neravnotežji, ki pa bodo zelo posebna. Podatki, ki jih imamo v tem trenutku na voljo, na splošno kažejo na presežke v blagajnah slovenskih gospodinjstev in podjetij. Lep kazalec za te presežke so za 2 milijardi evrov povečani depoziti gospodinjstev in za 0,7 milijarde povečani depoziti podjetij na bankah letos. Ob tem pa so se zlasti dohodki gospodinjstev povečali, kar je tudi vodilo do tega varčevanja. Povprečna plača je kar za 5,7 odstotka večja,« razlaga Tajnikar.
V normalnih razmerah bi se po njegovih besedah ti presežki prelili na finalne trge ali pa v naložbe in gospodarsko rast. Ker pa trgovine niso odprte, ker številne storitvene dejavnosti ne smejo poslovati in je negotovost velika, ker izvoz pada, kupci pa ne morejo niti fizično do prodajalcev, nastajajo zelo nevarne razmere, da bo gospodarska dejavnost na strani ponudbe vse bolj osiromašena, to pa v naslednjem obdobju ne bo omogočalo dohodkov, ki so značilni za leto 2020.
Rešitve so bolj za šolske učbenike kot za prakso
»V opisanih razmerah je ključno, ali smo sposobni gospodarsko dejavnost organizirati na način, da pride do prodaj in dohodkov. Tudi ob virusu moramo najti način, da so trgovine odprte, da tečejo nabavne in prodajne verige, da je transport odprt, da se izvajajo najrazličnejši servisi. Tisto, kar v resnici mora stati, pa mora dobiti dohodke s strani države,« razmišlja sogovornik.
V zvezi s presežki v blagajnah gospodinjstev in podjetij Tajnikar meni, da bi bilo, če gledamo ekonomsko hladno, smiselno povečati davke ter prihranke iz gospodinjstev in podjetij prenesti v državni proračun, od tu pa tistim, ki so jim izpadli dohodki, ki bi sicer nastali s trošenjem gospodinjstev in podjetij. S tem bi dosegli notranje ravnotežje in ne bi bilo potrebno zunanje zadolževanje države.
»Ker so te rešitve bolj za šolske knjige kot za prakso, bo usoda slovenskega gospodarstva odvisna na eni strani od tega, v kolikšni meri bomo lahko spuščali delovno silo v podjetja in kupce do prodajalcev in sproščali gospodarsko dejavnost, po drugi pa od razmer na trgih, kamor prodajajo slovenska podjetja. In tam imajo podobne težave, kot so v Sloveniji,« razmišlja Maks Tajnikar.
V leto 2021 vstopili z veliko rano
Sogovornik dodaja, da brez izvoza ne bo rasti, zdaj pa izvoz pada. Brez možnosti izvajanja dejavnosti pa tudi tuje povpraševanje ne bo pomagalo. »Gost in kupec s polnimi žepi denarja ne more prispevati k BDP, če sta restavracija in bife zaprta. Bi pa uspehi s cepljenjem vnesli dovolj optimizma za obuditev gospodarske dejavnosti iz sedanje kome. Na žalost bo zadolževanje države v letu 2020 povzročilo, da smo Slovenci v leto 2021 vstopili z veliko rano: nezasluženo smo prek zadolževanja vsi dobili trinajsto plačo,« opozarja Tajnikar.
Članek je v celti objavljen v reviji Eko dežela Gospodarstvo 2020/2021.
