Po poročanju Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v prvem četrtletju gospodarstvo v evrskem območju okrevalo, nadaljnja rast pa se pričakuje tudi v prihodnje.
Glede na napovedi naj bi rast BDP v letošnjem letu znašala slab odstotek, v prihodnjih dveh letih pa se okrepila na 1,4 % in 1,6 %. Tudi inflacija se je začela počasi umirjati – letos naj bi znašala 2,5 %, v roku dveh let pa naj bi se zlagoma spustila pod dva odstotka.
Umirjanje cen med potrošnike vrača optimizem
V slovenskem gospodarstvu je bilo izboljšanje na prehodu v drugo letošnje četrtletje zaznati predvsem v trgovini, pa tudi v predelovalnih dejavnostih, kjer se je proizvodnja po precejšnjem marčevskem padcu aprila zopet vrnila na prejšnjo raven. Okrepil se je realni prihodek večine trgovskih panog, nadalje pa je rasla tudi potrošnja trajnih dobrin gospodinjstev, kot so denimo motorna vozila – tam je bil medletni prihodek višji za 22,3 %.
Ob umirjanju rasti cen se po poročanju UMAR-ja med potrošnike ponovna vrača tudi več optimizma. Četudi se je medletna rast cen življenjskih potrebščin v maju znižala najmanj po septembru 2021, se cene vendarle nadalje umirjajo. V primerjavi s preteklimi meseci je k temu največ prispevala nižja rast cen stanovanj, vode, elektrike in plina. Rast cen storitev pa medtem ostaja visoko v primerjavi z drugimi skupinami.
Ob pomanjkanju delovne sile se povečujejo plače
Brezposelnost še vedno ostaja na rekordno nizkih ravneh – v primerjavi z lanskim majem je bilo v letošnjem brezposelnih 3.098 manj ljudi. Ob pomanjkanju delovne sile vztraja tudi visoka rast plač, a se glede na UMAR-jeve podatke nekoliko umirja.
Največ novega zaposlovanja so beležili v gradbeništvu, prometu in skladiščenju ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, k temu pa so znatno prispevali tuji državljani.
Na račun novega zdravstvenega prispevka tako prihodki kot odhodki
V konsolidirani javni bilanci so bili prihodki medletno višji za 10,8 %, odhodki pa za 10,9 %. Prihodki so se v prvih štirih mesecih okrepili is socialnih prispevkov na račun preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek, poleg tega pa se je okrepila tudi rast prihodkov iz DDPO ter prihodkov iz dohodnine in nedavčnih prihodkov.
K odhodkom pa so na drugi strani največ prispevale plače in regresi, kot tudi stroški v povezavi s preoblikovanjem modela zdravstvenega zavarovanja. Za posledice avgustovskih poplav je bilo med avgustom 2023 in koncem aprila 2024 izplačanih 672,3 milijonov evrov.
