Glede na signale iz mednarodnega okolja se negotovost glede oskrbe z energenti zmanjšuje, obeti za naprej pa so v primerjavi z jesenskimi napovedmi nekoliko bolj optimistični.
Manj bo zasebnih investicij
Na področju investicij v zgradbe in objekte se pričakuje nadaljevanje rasti na račun povečevanja državnih investicij, k čemur doprinašata črpanje sredstev EU in nadaljnja rast stanovanjskih investicij.
Na drugi strani pa se bo zmanjšala aktivnost na področju zasebnih investicij. Na to bodo vplivali razmeroma visoka inflacija in zaostreni pogoji kreditiranja ter še vedno prisotna negotovost na trgu.
Zaposlovanje še ne bo vidno naraščalo
Kar se tiče trga dela naj bi se upadanje brezposelnosti letos nekoliko umirilo, rast zaposlenosti pa zaradi pomanjkanja delovne sile tudi v naslednjih dveh letih ne bo dočakala vidnejše rasti.
Se bo pa povečala rast povprečne bruto plače, ki bo letos ponovno pozitivna. Razlog za to bo prav pritisk na podjetja zaradi pomanjkanja kadrov, v javnem sektorju pa bo svoj vpliv imela uresničitev lanskega dogovora s sindikati.
Cene energentov se bodo umirile
Tudi inflacija se bo postopoma umirila. V povprečju bo letos 7,1-odstotna, ob koncu leta pa bo zaradi postopnega zmanjševanja predvidoma 5,1-odstotna.
Cene bodo torej še vedno visoke tako na področju storitev kot prehrane, medtem ko naj bi se povprečni stroški energentov nekoliko zmanjšali.
Geopolitične razmere še vedno vir negotovosti
Med tveganji za nižjo gospodarsko rast so poleg negotovosti zaradi vojne v Ukrajini tudi morebitno vztrajanje inflacije na visoki ravni, globalne gospodarske aktivnosti, podnebne spremembe, pandemične razmere in razni družbeni nemiri ob visokih cenah.
Vseeno pa obstaja tudi nekaj možnosti za višjo gospodarsko rast od napovedane. K temu bi lahko pripomogla višja zasebna potrošnja, pa tudi učinkovito črpanje sredstev EU v Sloveniji in njenih glavnih trgovinskih partnericah.