“Evropa je še vedno v primežu pandemije koronavirusa. Zaradi ponovnega porasta števila primerov in pojava novih, bolj nalezljivih različic koronavirusa so številne države članice morale ponovno uvesti ali zaostriti zajezitvene ukrepe. Obenem je uvedba programov cepljenja po vsej EU razlog za zmeren optimizem,” so začeli sporočilo o zimski gospodarski napovedi na Evropski komisiji.
Gospodarska rast letos 3,7 oz. 3,8 %
V zimski gospodarski napovedi 2021 je predvideno, da bo gospodarstvo evrskega območja tako leta 2021 kot tudi leta 2022 zraslo za 3,8 %. Gospodarstvo EU naj bi po napovedi leta 2021 zraslo za 3,7 %, leta 2022 pa za 3,9 %.
Gospodarska rast naj bi se ponovno začela spomladi in poleti pridobila zagon, ko bodo programi cepljenja napredovali, ukrepi za zajezitev pa se bodo postopoma sprostili. Okrevanje bodo predvidoma podprli tudi boljši obeti za svetovno gospodarstvo.
Gospodarski učinki pandemije v državah članicah so še vedno neenakomerni in tudi hitrost okrevanja naj bi se med njimi precej razlikovala.
Obeti za inflacijo naj bi ostali umirjeni
V napovedi je predvideno, da se bo inflacija v evrskem območju povečala z 0,3 % v letu 2020 na 1,4 % v letu 2021, nato pa se bo v letu 2022 nekoliko zmanjšala na 1,3 %. Napoved inflacije za evrsko območje in EU je za leto 2021 nekoliko višja v primerjavi z jesensko napovedjo, vendar naj bi na splošno ostala umirjena. V letu 2021 naj bi se inflacija začasno povečala zaradi pozitivnih učinkov osnove pri inflaciji cen energije, prilagoditev davka (zlasti v Nemčiji) in učinka nakopičenega povpraševanja, ki bo trčilo ob nekatere preostale omejitve ponudbe. Ker se bo ponudba prilagodila, učinki osnove pa se bodo postopoma zmanjšali, naj bi se inflacija leta 2022 predvidoma spet umirila.
Velika negotovost in znatna tveganja ostajajo
Tveganja v zvezi z napovedjo so v primerjavi z jesenjo bolj uravnotežena, vendar ostajajo visoka. Povezana so zlasti s potekom pandemije in uspešnostjo kampanj cepljenja.
Negativna tveganja so povezana z možnostjo, da se bo pandemija kratkoročno izkazala za vztrajnejšo ali resnejšo, kot je privzeto v tej napovedi, ali z morebitnimi zamudami pri uvedbi programov cepljenja. Zaradi tega bi se lahko zamaknilo sproščanje zajezitvenih ukrepov, kar bi po drugi strani vplivalo na začetek in obseg pričakovanega okrevanja. Obstaja tudi tveganje, da bo kriza pustila globlje zareze v gospodarski in družbeni strukturi EU, zlasti zaradi številnih stečajev in izgub delovnih mest. To bi prizadelo tudi finančni sektor, povečalo dolgotrajno brezposelnost in zaostrilo neenakosti.
Napoved je v osnovi odvisna od dveh pomembnih tehničnih predpostavk o pandemiji
Prva je, da bodo zajezitveni ukrepi po znatnem zaostrovanju v zadnjem četrtletju leta 2020 v prvem četrtletju leta 2021 še naprej ostali strogi. Nato naj bi se proti koncu drugega četrtletja začeli postopoma sproščati, še bolj izrazito pa v drugi polovici leta, ko bi morali biti najranljivejše osebe in vedno večji delež odraslega prebivalstva že cepljeni. Druga predpostavka je, da bodo zajezitveni ukrepi proti koncu leta 2021 ostali milejši, v letu 2022 pa bodo veljali le še ciljno usmerjeni sektorski ukrepi.
Vključitev instrumenta NextGenerationEU v napoved, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost, je v skladu z običajno predpostavko nespremenjenih politik in sledi istim načelom kot v jesenski napovedi. Napoved vključuje le tiste ukrepe, ki so bili sprejeti ali verodostojno napovedani in dovolj podrobno opredeljeni, zlasti v nacionalnih proračunih. V praksi to pomeni, da je le nekaj držav članic v svojih gospodarskih projekcijah upoštevalo nekatere ukrepe, ki naj bi se financirali iz mehanizma za okrevanje in odpornost.
Naslednja letošnja napoved Evropske komisije bo pomladanska gospodarska napoved, ki bo objavljena maja 2021.
Vir: Evropska komisija
